0

Po jutranji molitvi in blagoslovu, odhod iz Ljubljane, sicer z zamudo, ampak, zamudo z razlogom. Ob čakanju na avtobus se je pletlo in verižilo, iskrilo in smejalo. Veseli pogledi, topli objemi so bili čudovita popotnica za romanje odraslih skavtov v Assisi, pod geslom »Hvaljen moj Gospod… za tvojo ljubezen v zakramentih«. Potovanje se je za kratek čas zaustavilo na počivališču Ravbarkomanda in Vrtojba, da smo skavti napolnili avtobus do zadnjega sedeža.

Letos sta bila na romanju z nami, kar dva duhovnika. Bratu Primožu Kovaču je bilo to že 15-to romanje, br. Jaru Kneževiču pa prvo romanje z nami odraslimi skavti v Assisi.

Pot nas je prvi dan peljala preko Cortone v Assisi. Cortona je mesto v pokrajini Arezzo v Toskani, leži severno od  Trasimenskega jezera. Toskana nas je sprejela  s čudovitim dnevom in Gospod je bil z nami v bratu soncu, ki razsvetljuje dneve za nas. Tebe, Najvišji odseva! V Cortoni smo obiskali grob sv. Marjete Kortonske.  Frančišek je v  Cortono prvič prišel leta 1211. Na kraju, kjer je Frančišek bival s svojimi brati je nastalo samotišče Celle di Cortona (Celice pri Kortoni). In ta kraj se me je  globoko dotaknil. Hodila sem po kamnu, stopala po sledeh sv. Frančiška. Človek se zaveda, da stopa po poteh naše preteklosti, da je dedič 800 let stare zapuščine. Kako veličastno. Kako odgovorno. Frančišek se je v Cortono vrnil še leta 1216 in v letu svoje smrti 1226. Tukaj, v Celle di Cortona nam je spregovorila tišina. V tem vzdušju nas je pri sveti maši v podobi kruha in vina objel Gospod.

Družina (malo razširjena) Nastran (Žiga, Katja, Ema, Vesna, Špela, Martina), je s seboj vzela vse svoje talente, izkušnje, dobroto, pripravljenost vse deliti z nami. In res smo bili hitro razdeljeni v 4 skupine, imeli smo mimogrede novega sopotnika na sedežu in skrbno shranjen listek z napisom skritega prijatelja.  Br. Jaro nam je prijazno ponudil listke z vprašanji za klepet do Assisija. In spet smo bili na poti, v avtobusu, ki je kipel od življenja in iskanja.

Na pot smo odšli kot iskalci biserov, vsega dobrega v okolju, kjer živimo, v občestvu, v družini, hvaležni za življenje, ki nam je podarjeno, hvaležni za starše, hvaležni drug za drugega.  Tukaj smo … in biti pomeni več kot ne biti! V hvaležnosti, da smo tukaj in sedaj, nas je v daljavi pozdravljal Assisi. Visoko nad nami skalnata pokrajina in na kamnu mogočna sled.

To je bil moj prvi pogled na mesto. Mogočno in veliko! Skrivnostno!

Po nastanitvi v hostlu Fontemaggio, večerji in molitvi večernic, sem se še dolgo v noč zahvaljevala za čudovit dan.

Že prvi dan je odseval obzorje spoznanja, kako čudovite  ljudi je Gospod pripeljal na ta kraj, da skupaj odkrivamo sledi Frančiška in Klare.

Zapisala: Blaženka Mali, bratovščina Domžale 1

Fotografije: Ludvik Mekuč (bratovščina Kranj 1) in Katja Nastran (bratovščina Škofja Loka 2)