0

Prvih devet dni letošnjega oktobra smo Buški gamsi in nekaj naših prijateljev preživeli na peš romanju. Bilo nas je sedem in v šestih dnevnih etapah smo prehodili okrog 170 km.

Iz Dubrovnika, kjer smo romanje pričeli, smo na praznik Roženvenske Matere Božje, prispeli v Medjugorje. Zadnja etapa je bila zelo dolga in naporna, toda ves trud je bil poplačan, ko nas je pot pripeljala k Mariji na Crnici, na sveti kraj prikazovanj.

Hodili smo v soncu, dežju in vetru. Po kolovozih, ostrem kamenju, po nekdanji progi ozkotirne železnice – »čiru«, po ozkih, kamnitih in večkrat tudi zaraščenih stezah. Ob morju in po dolinah, po hribih, ob jezerih, skozi mesta in vasi: Gromača, Slano, Ravno, Hutovo, Hutovo blato, Čapljina… Pot je bila vseskozi dobro označena. Zares imenitna, toda vse prej kot lahka romarska pot. Nepozabna srečanja z domačini in manj željena srečanja s kačami, na katere je potrebno vedno paziti. In imeti s seboj vedno dovolj vode.

Bilo je romanje obilne Božje milosti in številnih darov.   

Napisal in fotografiral: Žarko Mlekuž, bratovščina Bovec 1