0

SPREJEM LMB AA NOVA GORICA

V soboto, 13. 12. 2025, na god sv.Lucije, smo bili v Novi Gorici priča dogodku, ki je povezal srca odraslih skavtov iz Slovenije, Italije in Avstrije.

Organizacija sprejema Luči miru iz Betlehema Alpe Adria se je začela že davno… najprej v mislih in molitvah. Idejo je ubesedil takratni župnik Bogdan Vidmar, ki je predlagal, da bi bil dogodek LMB AA v Gorici (IT) leta 2024, nato pa naslednje leto 2025 v Novi Gorici (SLO).  S tem dogodkom pa Nova GO!rica ne bi bila samo Evropska prestolnica kulture, ampak tudi ognjišče plamena Luči miru iz Betlehema za 3 narode.

Že slabo leto, odkar so torej sprejeli svečo od Italijanske bratovščine, se je mlada bratovščina odraslih skavtov Nova Gorica, ki šteje vsega 9 članov, ukvarjala z idejo, s sporočilom.

Oktobra 2025 pa so svoje ideje zaupale soskavtinjam Tropa za LMB 2025, v katerem smo sodelovale predstavnice bratovščin iz Bovca, Cerknega in Škofij. Tokratni trop je prvič povezal celotno primorsko regijo, z izjemo voditeljice – poverjenice za Mednarodne odnose, ki prihaja iz Litije. Virtualni sestanki tropa so bili kot plutje po morju, včasih mirni, spet drugič razburkani, a vedno usmerjeni k enem samem cilju: uresničiti voljo Gospodovo in zarezati sporočilo Luči miru čim globje… podreti zidove plehkosti in površnosti. DOTAKNITI SE. SPOZNATI. SPREMENITI. BITI LUČ.    

Čeprav se nismo poznale, smo nesebično delile svoj čas, svoje delo in znanje. Bile smo orodje v božjih rokah. In tako je vse (s)teklo.  

V soboto, 13.12.2025 so že nekaj po 8.uri začeli prihajati prvi udeleženci. »Buon giorno, tutti!« je odmevalo po parku pred cerkvijo in veseli vzkliki nazaj »Dober dan in dobrodošli!«  Temperature so bile še dokaj nizke (če vprašate glasbenice, ki so pridno vadile repertuar kar zunaj, prenizke), zato se je ravno prav prilegel topel čaj in kava ob dobrodošlici. Kaj hitro pa je sonce poskrbelo, da se je temperatura dvignila na prijetnih 15 čez dan.

Vsak udeleženec, zbralo se nas je preko 120 (80 ZBOKSS, 30 ITJ, nekaj Avstrijcev in ostalo pa zamejski skavti iz Gorice in Trsta), je dobil knjižico, nalepko, broško in obesek za na rutko v obliki natikača. Glede na barvo natikača so se udeleženci kasneje razvrstili v 6 skupin (2 italijanski, 3 slovenske skupine in 1 mešana: Avstrijci, Italijani in Slovenci).

Ob 9.38 pa pisk in kvadrat. Zastave so slovesno plapolale, medtem ko smo poslušali uvodne nagovore načelnika ZBOKSSa Žige Nastrana in vodjo AA bratovščine Andrea Tappe. Voščila dobrodošlice in razlogi, zakaj smo se danes zbrali.

Prišla je luč! In v tišini so jo odnesli v cerkev.

Nato je nastopil Martin. Čevljar Martin. Ali je morda več kot naključje, da so si nekateri udeleženci na spominskem taboru v Mirnu ogledali čevljarski muzej?

Ali pa to, da je bil Darjin (predstavnica iz Cerknega) dedek čevljar in ima doma večino njegovega orodja in stolček, ki smo ga lahko videli v igrici?

Trop, ki je s svojo ambientacijo v 5 prizorih brez besed, le ob spremljavi violine, klavirja in kitare, izbranih taizejskih napevov,  popeljal udeležence v svet priložnosti, iskanja Boga, med ljudmi, zunaj, na ulici.

Martin, Martin! Jutri glej na ulico, prišel bom k tebi!/

Martin, Martin, domani guarda in strada, verro da te!/

Martin, Martin! Morgen schau auf die Strasse, ich komme zu dir.  …so bile pravzaprav edine besede v igrici, ki so udeležence nagovorile in vzdramile zanimanje, kaj jih čaka v nadaljevanju.

Sledila je delitev po skupinah. Po uvodnih 30 minutah, namenjenih spoznavanju, so odšli na preizkušnjo orientacije, ker so morali najti 6 točk in opraviti preizkušnje.  

Vsaka skupina je v svoji  kuverti našla zemljevid in navodila. Podali so se na pot, saj je sonce kar vabilo na raziskovanje okolice.

V pritličju veličastne stavbe Centra za socialno delo Nova Gorica so delavnico izvajali Škofijoti – bratovščina odraslih skavtov Škofije 1, Brumni. Udeležence skupin so najprej pozvali, da se postavijo v dve koloni, drug proti drugemu ter se po skavtsko pozdravijo. Z levo roko, saj gre od srca in z desno v pozdrav. Nekako »čudno« je bilo podati levo roko, pa so morali poiskati novega skavta in mu seči v pozdrav – z levo roko. Smeha je dobre volje je bilo na izvoz, zato ni bilo težko seči po krtačo in bratu oz. sestri s skrtačiti čevlje. Zadovoljni nad dobro opravljeno nalogo, so se podali naprej.

Na ulici so tu pa tam naleteli na mladostnike, ki so venomer nekaj potrebovali…

Novogoriški jazbeci so imeli delavnico duhovnosti, kjer je bilo treba v pravilni vrstni red zložiti razrezano besedilo :

V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela. Jn 1, 1-19

Vztrajni ruševci Cerkno so pripravili klekljarsko delavnico. Udeleženci so si najprej ogledali njihove izdelke, nato so jim predstavili, kaj vse rabimo za izdelavo čipke.

Da se najprej navije sukanec na kleklje, da se jih poveže v pare. Z bucikami pripnemo narisan (papirec) vzorec in kleklje na bulo in tako pričnemo z izdelavo. Z zanimanjem so opazovali, kako se izdeluje kitica, ki je osnova za izdelavo čipke in jih povabile, da to tudi preizkusijo. Premetavali so kleklje, nekateri pravilno, nekateri pa so morali popravljati.

Pri klekljanju moraš biti potrpežljiv, spreten, natančen, vesten.

Taka je BOŽJA volja, da se med sabo povezujemo, kot čipka, ki ne nastane samo iz

enega para kleklja, ampak morata biti vsaj dva para… je bil moralni nauk delavnice.

V Mestni knjižnici Franceta Bevka so odrasli skavti po skupinah razmišljali, v čigave čevlje ne bi nikoli stopili, oz., v čigave čevlje bi radi stopili. Odgovori so bili zelo različni in razprava poglobljena, pa vendar je iz odgovorov vela ponižnost. Marsikdo bi se preizkusil v občutku trpljenja brezdomcev, beguncev, zasvojencev, nikakor pa ne bi stopili v čevlje oblastnikov, politikov in izvajalcev gorja. V naslednji nalogi so sestavili zgodbo o čevljih, ki so jih našli v izžrebani vrečki. S skupnimi idejami in predlogi so nastale lepe in zanimive zgodbe, vsebinsko bogate in sporočilne.

Božični bans, ki so ga Buški gamsi prevedli še v italijanščino in nemščino, smo recitirali in ga na Bevkovem trgu ob drsališču izvedli z gestami, ki je mnoge razgibal in navdušil. V družbi brata Jarota pa smo  bans zapeli v slovenskem jeziku in  v sebi obudili skavtsko igro in otroško dušo.

Po vseh točkah je že pošteno krulilo v želodcih in pospešeno so se udeleženci vračali h konkatedrali, kjer je že dišalo po kislem zelju. Slastna jota s klobaso je teknila prav vsem. Za povrh pa še kobariški štrukelj. Sami presežki. Menda so jih pripravili okoli 160. Siti in zadovoljni so se udeleženci ob 14.00 zopet zbrali v skupinah. Pevci in kitaristi so imeli pevsko vajo na koru, ostali pa pogovor in pripravo na sveto mašo.

Ubi caritas je bilo slišati že med ambientacijo in potem zopet pred sv.mašo. Vedno znova in spet in spet od začetka. Kjer dobrota je – tam prebiva Bog! 

Pred oltarjem pa kdo drug kot čevljar Martin. Zatopljen v branje Božje Besede, pomaha v pozdrav mladim, ki pridejo mimo… Kaj niso to ti mladi, ki so v mestu venomer nekaj potrebovali?

Himna svetega leta Romarji upanja je slovesno zadonela ob spremljavi orgel, pevci so se potrudili ter zapeli kitico v nemščini in italijanščini. Brat Jaroslav je daroval sv.mašo za pokojnega župnika Bogdana Vidmarja, ki smo mu v tišini namenili nekaj trenutkov.

Med sv.mašo so sodelovali prav vsi narodi – od pesmi do besede – vsak v svojem jeziku, pa vendar kot ena družina. Med pridigo je brat Jaro slikovito nagovarjal zbrano občestvo, da ne smemo biti tiho, ker vemo, da je luč miru Jezus sam. Da pravzaprav tega veselja ne moremo skriti in ga moramo deliti z drugimi.

Pozdrav miru je odzvanjal v hebrejščini – Evenu shalom! in med obhajilom smo zajemali iz pesmi V Gospodu je moja moč…

Ob koncu so povabili voditelje skupin, da počakajo pred oltarjem, ostali pa naj zunaj naredijo krog. Pri izhodu so udeležence čakale lično narejene lanternice s svečko. Zunaj se je že večerilo in v pričakovanju plamena je v tišini v krogu stala množica odraslih skavtov. Zadovoljni, ker so v dobri družbi preživeli čudovit dan, odkrivali Jezusa v sobratu. Vsak čas bodo sprejeli plamen, ki ga bodo delili naprej in tudi sami postali orodje v Božjih rokah.

Napisali: Trop za LMB AA 2025

Fotografije: Ludvik Mekuč, bratovščina Kranj 1