0

Kočevski Rog (Skavtski okoljski center), od 5. do 8. avgusta 2025

Priprave na tabor (prvi dan do 17. ure)
(Piše: Brane Bitenc, Planšarski orel)

Podpisani Planšarski orel sem bil v Rogu na Žagi v Skavtskem okoljskem centru (SOC) že ob 8. uri zjutraj.  Vreme je bilo sončno, delno oblačno, malo vetrovno, a zelo prijetno. Ogledal sem si objekta od zunaj in okolico. Ob 11. uri je prišla ostala pripravljalna ekipa tabora: Preudarni orel, Razumna veverica, Vztrajni bik in Jedrnata levinja, da o prijazni zlati prinašali Boni niti ne govorimo. Iz vozil smo znosili vso opremo in odprli okna in vrata, da se je hiša prezračila. Upravnica Tjaša nam je razložila vse potrebno. Vir elektrike je sončna energija in agregat, vode (zbiralnik deževnice) je dovolj, vendar ni pitna. Ležišč znotraj hiše je dovolj za vse, prostori pa veliki in zelo uporabni. Lesa, ki je ostal od menjave strehe na pomožnem objektu in vej, ki jih je na pretek v bližini SOC-a, je bilo veliko. Vztrajni bik je les razžagal, Preudarni orel in jaz pa sva mu ga podajala. Nato je Vztrajni bik pripravil roštilj za peko, saj je bilo treba pripraviti kosilo za pripravljalno ekipo in s tem tudi preizkusiti žar ploščo. Perutničke so se odlično spekle in tudi  krompirjeva solata nam je zelo teknila.

Po kosilu sem se lotil izdelave kurišča v obliki pagode, Vztrajni bik in Preudarni orel pa sta šla ob Skavtkovo orientacijsko pot poskrit predmete, ob poti do njih sta namestila potna znamenja. Razumna veverica in Jedrnata levinja sta prilepili zunaj  pred stopnicami in na vhodna vrata  program in razporeditev delovnih skupin po dnevih.

Fantje so pripravili zastave za dvig ob začetku tabora. Ko je bilo vse narejeno, smo posedli po klopeh okoli kurišča, se pogovarjali in okoli 17. ure dočakali prihod glavnine udeležencev tabora.

Prihod udeležencev in Jonatan Livingston galeb (prvi dan od 17.ure dalje)
(Piše: Cirila Mikeln, Razumna veverica)

Okoli 17. ure so se pripeljali preostali udeleženci tabora. Po predstavitvi SOC-a smo se namestili po sobah. Potem smo imeli krog, pri čemer smo ponovili osnove obnašanja v krogu. Ob petju slovenske in skavtske himne smo dvignili zastave. S tem se je naš tabor tudi uradno začel. Udeleženci smo se porazdelili v 4 delovne skupine, ki so bile za vsak dan razporejene na različne dolžnosti (Kuharji, Pospravljalci, Molilci in Ognjarji). Vsako od teh aktivnosti je vodil/-a ena odgovorna oseba.

In že je bil čas za pripravo večerje in postavitev jamboree šotora. Šotor smo uspešno postavili, žal pa smo ga morali tudi podreti, ker je v opremi močno primanjkovalo klinov (beri: sploh jih ni bilo). Po večerji smo se zbrali ob tabornem ognju in v tišini počakali, da so plameni dosegli najvišjo točko pagode. S skavtskim ploskanjem in pesmijo Naj skavtski duh kraljuje smo otvorili naš prvi večer ob tabornem ognju. Razumna veverica je predstavila prvi del kateheze na temo zgodbe o Jonatanu Livingstonu galebu, nato smo si izmenjali nekaj misli na to temo. Da bi pri sv. maši v četrtek lepo peli, smo imeli prve pevske vaje: pesmi je pripravil Vztrajni bik in ob spremljavi kitare in ukuleleja smo poskušali loviti melodijo. Ura je bila že precej pozna, zato smo se dogovorili le še za prvo nočno stražo in načrt aktivnosti naslednjega jutra, zapeli Angelčka in šli  počivat.

Veseli osli na orientaciji (drugi dan)

(Piše: Marija Luzar, skoraj že skavtinja)

Ob 6.30 nas je skupina kuharic prebudila s pesmijo Mojster Jaka (prirejeno besedilo), sledila je krajša  jutranja telovadba, saj nas je rosenje dežja priganjalo, da smo morali v jedilnico, kjer smo nato pojedli okusen zajtrk.

Po zajtrku sta se nam pridružila Iskrena sova in Šešetajoči hrast. Začeli smo z vadbo svetopisemske zgodbe o Ruti. Razdelili smo si vloge ter začeli sestavljati koreografijo meditativnih plesov.

Po končani vaji smo si vzeli nekaj minut odmora, nato pa smo se učili vozle. Začeli smo z najpreprostejšimi in končali z vozli, ki jih uporabljamo za izdelavo lestve, ki jo bomo naredili naslednji dan. Druga skupina pa je pripravljala obeske za skavtsko srečanje v Kančevcih.

Sledilo je kosilo, pospravljanje po kosilu in nato orientacijski pohod. Razdelili smo se v dve skupini in sicer je bila prva skupina sestavljena iz članov prejšnji dan sestavljene skupine 1 in 2, druga pa iz članov tretje in četrte skupine. Dobili smo načrt s pomočjo katerega smo morali najti stebriček z žigom, ki je bil vedno v bližini nekega drevesa. Tu smo prebrali informacije o tem drevesu, značilnostih po katerem ga lahko prepoznamo, uporabni vrednosti le tega.  V bližini drevesa smo morali s pomočjo potnih znamenj najti  tudi skriti predmet. Kasneje smo za izbrano drevo zapisali tudi duhovne misli. Ko smo našli vsa drevesa in vse skrite predmete, smo se vrnili k prostoru, kjer sta že Jure in Janez pripravljala ognjišče, kjer so potem naše skrbne kuharice pripravile večerjo.

Tako kot prejšnji večer je tudi ta večer ob tabornem ognju  Razumna veverica je nadaljevala s knjigo Jonatan Livingston Galeb, sledila je razprava in naši pogledi na  vsakodnevne življenjske situacije, ki jih lahko zaznamo s primerjavo dogodkov, ki jih je doživljal  galeb Jonatan. Sledile so pevske vaje, kot priprava na sv. mašo, ki jo je naslednji dan daroval g. Gašper.

Preden smo zapeli pesem Angelček varuh moj, smo se nasmejali številnim vicem in določili stražarja zastav. Poslovili smo se in odšli na zaslužen počitek.

Obljuba nove skavtinje in blagoslov oslov (tretji dan)

(Piše: Cirila Colnar, Razumna veverica)

Skrbna pastirica in ekipa »Kuharjev« je od šestih zjutraj že pridno pripravljala zajtrk, ob 6.30 pa je budnica »Kuharjev« zaspance  zbudila v lepo sončno jutro. Ob 7. uri nas je Vztrajni bik ogrel z jutranjo telovadbo, Zanesljiva alpaka je poskrbela za jutranjo molitev, vsi pa smo z veseljem pospravili okusni zajtrk. Skupina »Pospravljalcev« je nato poskrbela za red v kuhinji in jedilnici.

Planirane aktivnosti smo zaradi predčasnega odhoda nekaterih skavtov malo prilagodili. Namesto drugega dela orientacije smo izvedli 3. del kateheze na temo Jonata Livingstona Galeba. Njegovo osvajanje novih znanj in spoznanj smo ponazorili z izdelavo vrvne lestve in plezanjem po njej. Pripomočke zanjo smo že prejšnji dan poiskali s pomočjo opisov točk Skavtkove orientacijske poti in potnih znamenj. Tudi vozel, ki je najprimernejši za učvrstitev letvic na nosilno vrv, smo na približno osvojili na delavnici vozlov v sredo. Izdelano lestev so naši fantje obesili na drevesno rogovilo in spodaj učvrstili s klini. Nekaj junakov je lestev tudi preizkusilo. Kandidatka za sprejem med skavte je splezala prav do vrha lestve in namestila sliko, ki simbolično predstavlja naš končni cilj – nebesa.

Potem pa je že bil čas za pripravo kosila in kurišča v obliki pagode (kurišče je imeli na skrbi skupina, ki je bila ta dan določena za »Ognjarje«) za večerni taborni ogenj.  Po kosilu smo se navdušeni pohodniki odpravili na Veliki Rog, najvišji vrh kočevskih gozdov. Občudovali smo mogočne bukve in jelke in na tihem upali, da ne bo prišlo do kakšnega bližnjega srečanja z medvedom. V resnici se tega ni bilo treba bati, saj je bil v času našega tabora Veliki Rog kar precej pohodniško oblegan in so se živali pametne, kot so, rajši umaknile. Vrh smo dosegli v dobrih 50 minutah. Nekateri zbiratelji žigov so odtisnili žig v svoje knjižice, sledilo je še skupinsko slikanje in že smo odhiteli v tabor. Spotoma smo nekateri nabrali šentjanževko in se poučili še o nekaterih drugih zdravilnih rastlinah.

V taboru nas je že čakal duhovnik, salezijanec Gašper Otrin, ki smo ga prosili za katehezo, vezano na našo ambientacijo in po njej sveto mašo. Gašper je izbral imeniten odlomek Lk 19, 1-10 Jezus in Zahej. Skozi Zahejevo zgodbo je potegnil vzporednice z Jonatanom, mi pa smo potem v trojkah šli skozi našo rast v veri. Sveta maša je potekala v čudovitem naravnem okolju sredi gozda. Za razliko od naših pevskih vaj smo pri maši peli precej bolj ubrano, predvsem po zaslugi Pojoče lastovke, ki se je med Gašperjevo katehezo s še 4 odraslimi skavti pridružila našemu taboru. Po pridigi je sledil slovesen obred obljub: blagoslov skavtske rutke,  namestitev zastav in svečana obljuba kandidatke Bernardke. Nato smo še skupaj ponovili skavtske zakone in zapeli Pesem obljube. Maša je bila res nekaj čudovitega, prešeren smeh Veselih oslov pa je pospremil Gašperjevo ugotovitev, da še nikoli v življenju ni blagoslavljal oslov.

Po maši je sledilo sladkanje, za katerega je poskrbela Prijazna prepelica, nato pa najbolj kultna skavtska večerja: peka tvista s hrenovkami. Naši skavti, ki so se pridružili le za sveto mašo in še dva udeleženca tabora so se poslovili in resnično si želim, da bi imeli kdaj v prihodnosti priložnost udeležiti se celotnega letnega tabora. Večer smo nadaljevali najprej s krstom skavtinje z že zelo dolgim stažem, ki pa še ni imela skavtskega imena in naše sveže skavtinje. Skupini živali in enega drevesa sta se pridružili Jedrnata levinja in Pripravna surikata. Seveda niso manjkale skavtske igre Z avtobusom na morje in Kitajke z obilico bistroumnih komentarjev in smeha. Ura je bila že pozna in z Angelčkom smo zaključili lep večer, nekaj skavtov pa je še nekaj časa  vztrajalo  ob tabornem ognju pod nebom, polnim mežikajočih zvezd in skoraj polno luno. Vse je utihnilo, le sem in tja se je oglasil kakšen štirinožni prebivalec kočevskih gozdov. Smrčanja dvonožnih prebivalcev tabora pa ne bi komentirala.