Sinoda
DUHOVNA MISEL ZA ODRASLE SKAVTE 2022
10. oktobra je papež Frančišek odprl sinodo, en teden kasneje so jo odprli tudi naši škofje. Po začetnih nejasnostih, kaj ta sinoda sploh je, sedaj že lahko bolj jasno stopamo v ta proces.
Kaj je sinoda? Od drugega vatikanskega koncila naprej se vsaka tri leta zberejo predstavniki škofov z vsega sveta v Rimu in soočijo mnenja o določeni temi, ki zadeva življenje verujočih. Tako so se zvrstile teme o mladih, družini, … K razpravam so bili povabljeni tudi različni poznavalci teme. Na koncu sinode je nastalo papeževo pismo vsem verujočim. Za sinodo, ki bi morala biti leta 2023 je papež Frančišek naredil preobrat. Če so v dosedanjih sinodah o temi razpravljali »tam v Rimu«, vsi ostali pa smo dobili izdelek teh razprav, smo tokrat vsi potegnjeni v razpravo. Tudi vsebina sinode je o naši sinodalnosti. Kaj to pomeni?
Beseda sinoda je gršega izvora in pomeni biti skupaj na poti. Biti veren človek, pomeni biti na poti za Gospodom. Verovati pomeni vsak dan znova odkrivati, k čemu me vabi in kliče Bog. Pomeni vsak dan znova se podati v dan in v njem videti, kaj mi Bog pripravlja, nastavlja, pričakuje od mene, s čim me preizkuša, … Verovati zato presega pridobiti si le določene verske navade (nedeljska maša, molitev, spoved, otroke pripeljati h krstu, obhajilu in birmi) in jih bolj ali manj rutinsko ponavljati. Ko je Jezus klical apostole jim je vedno rekel: Hodi za menoj!
Kaj imata skupnega moja vera – hoditi za Gospodom in sinoda? Tokratna sinoda je v tem, da se pogovorimo o tem, kako hodimo za Gospodom – jaz kot posameznik in skupaj z drugimi. Zato se bo sinoda dogajala po malih skupinah, po vsem svetu. Naše bratovščine so prav primerne skupine za sinodalno pogovarjanje.
Kako bomo to izvedli? Sinodalni pogovor bomo po naših bratovščinah imeli kot duhovno misel naših srečanj. Pripravljenih je 10 tematik, ob katerih bomo preverjali našo hojo za Gospodom. Teme so:
1. TOVARIŠI NA POTI. V Cerkvi in družbi smo drug ob drugem na isti poti. Kdo v naši krajevni Cerkvi (župniji) ›hodi skupaj‹? Kdo so tisti, ki so od Cerkve oddaljeni? Kako smo poklicani, da rastemo kot tovariši? Katere osebe ali skupine so ostale na obrobju?
2. POSLUŠATI. Prvi korak je poslušanje, vendar moramo najprej brez predsodkov odpreti um in srce. Kako nam Bog govori po glasovih, ki jih včasih prezremo? Kako poslušamo laike, ženske, moške, otroke, mlade, ostarele? Kaj nam pri poslušanju pomaga ali nas ovira? Kako dobro poslušamo tiste na obrobju? Kako vključujemo prispevek posvečenih mož in žena? Kaj nas omejuje pri poslušanju zlasti tistih, ki imajo drugačne poglede kot mi? Koliko prostora dajemo glasovom manjšin, zlasti ljudem, ki živijo v revščini, na obrobju ali so socialno izključeni?
3. JASNO SPREGOVORITI. Vsi so povabljeni k pogumnemu in neustrašnemu govoru (parrhesia), torej z vključevanjem svobode, resnice in ljubezni. Kaj omogoča oziroma ovira pogumno, odkrito in odgovorno izražanje mnenja v naši krajevni Cerkvi in družbi? Kdaj in kako lahko povemo, kaj nam je pomembno? Kako deluje odnos s krajevnimi mediji (ne samo katoliškimi mediji)? Kdo govori v imenu krščanske skupnosti in kako te ljudi izbiramo?
4. PRAZNOVATI. »Skupna hoja« je mogoča le, če temelji na skupnem poslušanju Božje besede in obhajanju evharistije. Kako molitev in liturgično obhajanje navdihujeta in usmerjata naše skupno življenje in poslanstvo v naši skupnosti? Kako navdihujeta najpomembnejše odločitve? Kako spodbujamo dejavno sodelovanje vseh vernikov v bogoslužju? Koliko prostora je namenjenega opravljanju služb lektorja (bravca) in akolita (delivec obhajila)?
5. SOODGOVORNI V NAŠEM SKUPNEM POSLANSTVU. Sinodalnost je v službi poslanstva Cerkve, v katerem so poklicani sodelovati vsi njeni člani. Kako so krščeni poklicani k dejavni udeležbi v poslanstvu misijonarskih učencev? Kaj krščenemu preprečuje, da bi bil dejaven v poslanstvu? Katera področja poslanstva zanemarjamo? Kako skupnost podpira svoje člane, ki se zavzemajo za služenje v družbi (družbena in politična zavzetost, v znanstvenem raziskovanju in poučevanju, v spodbujanju socialne pravičnosti, v zaščiti človekovih pravic in v skrbi za skupni dom itd.)? Kako Cerkev pomaga tem članom, da živijo svoje služenje družbi kot poslanstvo? Kako poteka razločevanje v odločitvah, povezanih s poslanstvom, in kdo sodeluje pri tem?
6. DIALOG V CERKVI IN DRUŽBI. Za dialog sta potrebni vztrajnost in potrpežljivost, vendar omogoča medsebojno razumevanje. Koliko se različni ljudje v naši skupnosti srečujejo, da bi vzpostavljali dialog? Kateri so kraji in načini dialoga v naši krajevni Cerkvi? Kako spodbujamo sodelovanje s sosednjimi škofijami, z redovnimi skupnostmi na našem območju, z laičnimi združenji in gibanji itd.? Kako se lotevamo razhajanj v viziji, konfliktov in težav? Katerim posebnim vprašanjem v Cerkvi in družbi moramo posvetiti več pozornosti? Kakšne izkušnje v dialogu in skupnem prizadevanju imamo z verniki drugih religij in z neverniki? Kako se Cerkev pogovarja in uči od drugih družbenih sektorjev: sveta politike, ekonomije, kulture, civilne družbe, revnih?
7. EKUMENIZEM. Dialog med kristjani različnih veroizpovedi, ki jih združuje en krst, ima posebno mesto na sinodalni poti. Kakšne odnose ima naša cerkvena skupnost s člani drugih krščanskih veroizpovedi? Kaj imamo skupnega in kako hodimo skupaj? Katere sadove smo nabrali ob tej »skupni hoji«? Katere težave se pojavljajo? Kako lahko naredimo naslednji skupni korak naprej?
8. OBLAST IN SODELOVANJE. Sinodalna Cerkev je sodelujoča in soodgovorna. Kako naša cerkvena skupnost določa cilje, ki jih želimo doseči, pot, po kateri jih bomo dosegli, in korake, ki jih moramo storiti? Kako se v naši krajevni Cerkvi izvaja oblast? Katere prakse timskega dela in soodgovornosti imamo? Kdo je zadolžen za vrednotenje in kako poteka? Kako se spodbuja služenje laikov in prevzemanje odgovornosti s strani vernikov? Kako delujejo sinodalni organi na ravni krajevne Cerkve (pastoralni sveti v župnijah in škofijah, duhovniški svet itd.)? Imajo rodovitne izkušnje? Kako lahko pri svojem sodelovanju in vodenju spodbujamo bolj sinodalni pristop?
9. RAZLOČEVATI IN ODLOČATI. V sinodalnem slogu se odločitve sprejemajo z razločevanjem tega, kar Sveti Duh govori po našem celotnem občestvu. Katere postopke in metode uporabljamo za sprejemanje odločitev? Kako jih lahko izboljšamo? Kako spodbujamo sodelovanje pri odločanju v hierarhično strukturiranih skupnostih? Ali nam naše metode odločanja pomagajo poslušati celotno Božje ljudstvo? Kakšen je odnos med posvetovanjem in odločanjem in kako ju uresničujemo? S katerimi orodji spodbujamo transparentnost in odgovornost? Kako lahko rastemo v skupnem duhovnem razločevanju?
10. VZGAJATI SE ZA SINODALNOST. Sinodalnost vključuje dovzetnost za spremembe, vzgojo in trajno učenje. Kako naša cerkvena skupnost vzgaja ljudi, da so bolj sposobni »hoditi skupaj«, poslušati drug drugega, sodelovati v poslanstvu in v dialogu? Kakšno vzgojo ponujamo za razločevanje in izvajanje oblasti na sinodalni način?
Vsakič vzemite eno tematiko. Ni bistvo, da bi vse tematike predelali, važneje je, da ste po vsaki tematiki bolj veseli kristjani. Ob vsaki tematiki je že naštetih kar precej vprašanj. Ta vprašanja so namenjena pokazati širino tematike. Ni potrebno odgovarjati na vsako od teh vprašanj. Vprašanja, na katera odgovorite pa so podana kot gradivo k pogovoru (2. stran).
Ta gradiva najdete na strani:
https://portal.pridi.com/2021/10/26/sinoda-2021-2023-gradiva-za-delo-po-skupinah/
Ker smo katoliški odrasli skavti in tega naziva nimamo le v imenu, bo zelo dobrodošlo, da povzetek naših odgovorov na ta 4 vprašanja posredujemo tudi naprej, to je na tajništvo sinode v domači škofiji.
Čas za pošiljanje teh odgovorov na tajništvo je do avgusta 2022. Ker v tem času ne bo možno obdelati vseh tematik, si izberite tiste, ki so vam bližje.
br. Primož, Miroljubni Grizli, GDA