2

Vseslovenski tabor odraslih skavtov Narnija 2025

Od petka, 22. avgusta, do nedelje, 24. avgusta, je v Kančevcih potekal vseslovenski tabor odraslih skavtov. Zbralo se nas je 121 odraslih skavtov iz 25 bratovščin in 51 otrok, skupaj 172 udeležencev. Za nekatere poznana lokacija in potek, za druge nova izkušnja. Vsem je bilo skupno, da smo ob prihodu na Bedenički breg prekipevali od veselja, pričakovanja in navdušenja. Pozdravi, stiski rok, objemi, prijazni pogledi, nasmehi, vse to je pospremilo srečanje starih prijateljev in znancev ter tkalo nove vezi. Dolga pot, ki smo jo prevozili, je kar sama poskrbela, da smo s prevoženimi kilometri pustili domače, službene in druge skrbi nekje daleč stran in tako prišli prav pred vrata Narnije, ki je bila tema letošnjega tabora.

Po prijavi smo čisto zares vstopili v Narnijo. Zakorakali smo skozi starinsko omaro z oblačili, ki je bila postavljena pred domom in se tako znašli v drugem prostoru in času. Po 16. uri je manjše igrišče pod domom oživelo kot mravljišče. Začelo se je postavljanje jamboree šotorov in to je bil prvi izziv. Malce razmišljanja, tudi podiranja, izposoja in zabijanje klinov, iskanje linij, dvigovanje ponjav, medsebojna pomoč, posvetovanje in smeh. V treh urah je bilo igrišče zasedeno s šotori v dveh ravnih vrstah, v vsaki po sedem, ostalih šest pa je našlo svoje mesto med cerkvijo in nekdanjo šolo.

Dan se je prevešal v večer, ko smo se zbrali v domski jedilnici. Oba prostora sta bila nabito polna z odraslimi, mladimi in otroki. Čutiti je bilo še več veselja, pričakovanja in navdušenja. Le-to se je kmalu zatem preselilo na taborni prostor pod stoletne lipe. Začeli smo v kvadratu s pozdravom načelnika, dvignili zastavi in zapeli himni. Sledil je prvi igrani del zgodbe iz Narnije. Po uvodni instrumentalni skladbi smo ob poslušanju doživetega Marijanovega pripovedovanja zrli v odlično igralsko zasedbo. Otroci so nas v trenutku popeljali v pravljični svet. Sledila je prva kateheza. Brat Jaro je povedal, da je naša Narnija naša vera oz. naš duhovni svet, ki raste le z molitvijo in živim stikom z Bogom. Otroci so z bratom Primožem nadaljevali druženje ob ognju, mi pa smo se v trdi temi ob soju bakel razdelili v osem skupin, sove, sokole, orle, jazbece, lisice, zajce, jelene in srne, v katerih smo se nato pogovarjali o molitvi v našem vsakdanjem življenju.  

Večerno dogajanje se je začelo v izteku dneva počasi umirjati in skrb za tabor je prevzela prva nočna straža. Nismo imeli tabornega ognja in ne vodovih zastavic, smo pa čuvali naše šotore, avtomobile in dve zastavi. Odločitev za stražo je bila to noč dobra izbira. Lahko si  občudoval čudovito zvezdnato nočno nebo. Kakšen mir, lepota in prav počasi tudi tišina. Brat Jaro je rekel, da vidimo le približno 2500 zvezd, na nebu pa jih je še nepredstavljivo več, kar 7 sekstilijonov. V obeh nočeh je bilo tudi nekaj akcije, skakanja čez klopi, teka in lovljenja nočnih »obiskovalcev«. Noč je bila za stražarje malo krajša, a doživetje enkratno.

Sobotno jutro se je za nekatere začelo z jasnim sončnim vzhodom. Žareča sončna krogla se je v nekaj minutah dvignila iznad obzorja. Če te je ta prizor ujel na poti iz kopalnice do spečih šotorov, se je korak v trenutku ustavil. Tudi dih je zastal. Občudovanje in zrenje v lepoto trenutka, ki se je odvijal pred očmi, je težko opisljivo. Po nekaj minutah občudovanja so se koraki usmerili proti bedenički cerkvi, kjer je brat Jaro daroval sv. mašo. Misel s pridige, ki jo je ponovil pri nedeljski maši tudi brat Primož je zelo resnična in spodbudna, stvari poznamo po lastnostih, ljudi spoznamo v odnosu. Med obhajilom se je s tabornega prostora zaslišala prijetna pevska budnica in to je bil začetek sobotnega jutra za večino udeležencev.

Po zajtrku in dramski uprizoritvi, v kateri je imela osrednje mesto ledena kraljica in Edmundova izdaja, nam je brat Jaro spregovoril o skušnjavah. O mislih, ki veliko obljubljajo, a obljubljenega nikoli ne izpolnijo. Borba proti skušnjavam je najpomembnejša naloga našega življenja. Zlo je vedno na delu in nas na velikokrat neopazen način vodi od skušnjave do grešne navade. Dobili smo navodila za ravnanje v vsakdanjem življenju. Bodi zvest v malem in ne popuščaj.  Vsak dan delaj z ljubeznijo majhne stvari in tako boš spreminjal svet. Daj slavo Bogu in bori se proti zlu. V delu po skupinah smo razmišljali skušnjavah, o stalnem boju med dobrim in zlim ter umetni inteligenci, ki vse bolj vstopa v naš vsakdan. Med pogovorom nas je obiskala ledena kraljica, ki nam je za pokušino pripeljala domači turški med.

Dopoldanski program se je nadaljeval z delavnicami in služenjem. Vsak je našel nekaj zase. Lahko konkretna dela, kot je bila pomoč v kuhinji, nabiranje drv, urejanje labirinta, popravilo igral in klopi ali izdelava lesenih mečev, lahko pa smo sodelovali v delavnicah ter izdelovali križe iz gline, spremenili steklene kozarce v lične vaze, polstili s česano ovčjo volno, spoznavali cvetličarske zanimivosti ali prepevali.

Po kosilu in krajšem počitku je prišel čas za veliko igro. Osem skupin smo razdelili na polovice in tako dobili 16 tekmovalnih ekip. Preizkusili smo se v hitrostnem vozičkanju, premikanju velikega lesenega A, podiranju grdavžev s kroglo, poznavanju zdravilnih zelišč, spretnosti s slamico in poznavanju narnijske zgodbe. Na eni od postaj smo igrali igro spomin, ki je bil pripravljen na temo Narnije. Med iskanjem pravilnih parov smo z navdušenjem opazovali otroke, ki so bili del naših skupin in pri tem izvrstni. Za zaključek smo se preizkusili še v hitrostnem prižiganju ognja, ki je razgrel našo tekmovalnost. Bilo je zabavno in sproščeno, z obilo dobre volje in sodelovanja. Ob zaključku velike igre smo iz 16-ih A4 listov sestavili veliko sliko leva Aslana, zmagovalca Narnije, ki se je v nadaljevanju spremenil v podobo velikega zmagovalca nad zlom, v Jezusa Kristusa.

Družabni večer smo začeli v mraku pod lipami z odlično pevsko zasedbo. Že po nekaj pesmih je začelo močno deževati, zato smo se prestavili v veliko domsko kapelo. Čeprav je velika, smo jo napolnili do zadnjega kotička. Otroci so zaigrali Aslanovo smrt, nesebično darovanje za bližnjega. Kot se je Jezus daroval za nas, za vsakega izmed nas. Isti Jezus, ki se je rodil v Betlehemu. Isti Jezus, ki je umrl na Kalvariji. Isti Jezus, ki ga na križu niso zadržali žeblji, ampak ljubezen do nas. Isti Jezus je bil v tistem trenutku prinešen pod podobo kruha na oltar. Počastili smo ga v tišini, s premišljevanjem in petjem slavilnih pesmi. Prostor je napolnil svet trenutek, poln Božje bližine, miru in ljubezni. Po uri molitve je brat Jaro prenesel Najsvetejše v kapelo, kjer se je nadaljevalo celonočno češčenje. Prihajali smo k njemu, ki nas je čakal pod podobo kruha. Ga prosili, se mu zahvaljevali, polagali predenj naše težave, bolečine in lepoto življenja ali preprosto bili z njim in zrli vanj. Vsak na svoj način in ob njemu primeri uri.

Nedeljsko jutro je narnijsko zgodbo pripeljalo do veličastnega konca in novih Jarovih misli. Aslan je kralj Narnije. Zmagal je v sodelovanju z otroki. Edmundu je odpustil in ga nagradil kljub izdaji. Vsi štirje otroci iz zgodbe so bili ponovno skupaj in v tem je bila njihova moč. Tudi na križu pribit in umorjeni Jezus je zmagovalec nad zlom. Išče nas in vabi, da z njim sodelujemo. Daje nam življenje in svojo neskončno ljubezen. Ta ljubezen ni človeški produkt. Izlita je bila v naša srca po Svetem duhu pri našem krstu in že od takrat živimo večnost. Še zadnjič smo se po skupinah razporedili po tabornem prostoru. Sveže sončno jutro z nebno modrino nas je spremljalo med razmišljanjem o obupu in upanju na naših vsakdanjih poteh. Vsak ima svojo življenjsko pot, nekateri tudi težko, žalostno, zahtevno, a nad vsem je velo upanje in sodelovanje z božjo ljubeznijo.

Dopoldan smo nadaljevali s sv. mašo, ki jo je daroval brat Primož. Pridružili so se nam domačini in domači župnik. Poslušali smo božjo besedo, prepevali, izrekli prošnje in zahvale ter se srečali z živim Bogom v svetem obhajilu. Brat Primož nas je spodbudil, naj se večkrat vprašamo, kdo je za nas Jezus. Jezus, h kateremu molimo. Jezus, v katerega verujemo. Osebo namreč spoznamo šele takrat, ko z njo živimo. Zato iščimo trenutke in se družimo z Jezusom, ki je pot, resnica in življenje. Tako bo vse na pravem mestu. Po maši smo pospravili šotore in sobe. Delo je kot na začetku tabora potekalo v veselju in medsebojni pomoči. Po kosilu smo v zaključnem krogu razdelili spominke, ki so jih izdelale bratovščine. Brat Jaro nas je na koncu spodbudil, naj nas v vsakdanjem življenju spremlja in opogumlja preprost in kratek stavek Jezus, vate zaupam. Sledilo je podiranje jambora in tako se je tabor zaključil.

Hvala dobremu Bogu, da nas je zbral v Kančevcih in nam omogočil doživeti tako lepo srečanje. Hvala tropu za program z voditeljico Silvo in tehnični ekipi za vso organizacijo, ideje in potek. Doživeli smo bili zelo lepo dramsko uprizoritev Narnije in slišali obilo spodbudnih duhovnih misli. Hvala Meti in njeni igralski ekipi ter bratu Jaru in bratu Primožu. Bilo nas je veliko, tudi veliko družin z otroki, a vse je potekalo brez zapletov in v zelo prijetnem vzdušju. Hvala Bogu za vsa druženja, pogovore in prijazne besede. Hvala za toplo sonce, ki nas je grelo. Hvala za kuharja in številne pridne nevidne roke, ki so bile stalno na delu.

Ostajajo spomini, ki nas bodo zagotovo še večkrat popeljali v Narnijo. Ker ko si enkrat v njej, samo stopiš skozi omaro in si tam… z levom, zmagovalcem nad dobrim in njegovo prijetno družbo Petra, Susan, Edmunda in Lucy. Ali drugače, na svoji življenjski poti smo z Jezusom, ki seje ljubezen, četudi se nam zalomi in skrenemo. Odpušča nam in nam daje novo priložnost. Ne obtožuje nas za nazaj, gleda naprej in nas ima rad. Z neskončno ljubeznijo, saj je sam Ljubezen.

Napisala: Zvesta srna, bratovščina Škofljica 1

Fotogalerije

Petek (Ludvik Mekuč): GALERIJA

Sobota (Ludvik Mekuč): GALERIJA

Nedelja (Ludvik Mekuč): GALERIJA

Skupinske (Ludvik Mekuč, dron – Igor Štrumbelj): GALERIJA

Cel tabor (Ajda Štrumbelj): GALERIJA

Cel tabor (Katja Nastran): GALERIJA