2

Bilo je mrzlo, megleno jutro, v ledenem oklepu 10. januarja 2026. Z vseh koncev Slovenije smo hiteli na srečanje proti glavi naše kokoške in začeli, kot se za take protokolarne zadeve spodobi, s sv. mašo ob 9. uri. Bila je spet ena tistih skavtskih maš, ki polnijo srce in duha, polna lepih nagovorov, prošenj, božje besede, petja in misli Sočutnega bizona.

Po maši smo naredili krog okoli velike gmote snega, zapeli himni, prisluhnili pozdravnemu govoru načelnika Žige Nastrana, se pozdravili med seboj, nato pa smuknili v tople prostore kulturnega doma, kjer je že zadišalo po kavi, čaju in obilici različnih vrst peciva. Veseli ponovnega snidenja smo malo poklepetali, a so nas kar hitro spomnili, da smo na delovnem srečanju in naj se čimprej razvrstimo v 1. krog delavnic.

Izbirali smo med načrtovanjem Mirjane Srebot in Julije Obrulk iz SKA (kako načrtovati po skavtski metodi), Simon Brezovnik in Boštjan Čerin (ZSKSS) sta nam je predstavila novo skavtsko družabno igro Brownsea, Marjeta Čič in Nives Felić (Planinska zveza Slovenije) sta predstavili projekt planinarjenja za invalide, Rudi Tavčar (psiholog in mediator) je spregovoril teoretično in praktično o konstruktivnem reševanju konfliktov, brat Jaro Knežević pa nam je podal nekaj smernic, izzivov, kako tudi skavtska pot lahko vodi po poti svetosti do nebes. Zaradi bolezni podnačelnice je delavnica služenje odpadla, a se je nekaj pridnih skavtskih mož spopadlo s snegom in ledom in so očistili ploščad pred cerkvijo in pot do parkirišč, tako da je uspela tudi dobrohotna pomoč župniji in župniku Janezu Görgnerju, ki nas je z veseljem sprejel in gostil.

Sledil je drugi krog istih delavnic, le člani smo se zamenjali. Med našim razmišljanjem in ustvarjalnim zagonom se je naredil čudovit dan, sonce je sijalo v polnem zamahu, nebo je bilo prekrasne modre barve, brez oblačka, okoli nas pa sneg in biserni kristalčki na zamrznjenih površinah. Rajsko … Sledilo je obilno kosilo (krompir, zelje in klobasa) ter slastno presenečenje domače skavtinje iz družine Senekovič – skutna ali orehova gibanica. Za prste obliznit.

Po kosilu in oddihu je sledil še sklepni del, ko smo v treh skupinah izmenično prisluhnili voditeljem s tremi pomembnimi posveti: močni trenutki vere v skavtskem letu 2026 (brat Jaro in Aleš Jekovec sta predstavila duhovne dogodke v letu 2026 – duhovne vaje, mesečne kateheze, šmarnično romanje k Mariji, romanje v Assisi), Tea Bernik in Tanja Koleša sta nas seznanili z dokončno izbiro zavetnika ZBOKSS, Žiga in Katja Nastran pa sta nas spraševala, kje nas gojzer žuli … Čas je kar brzel in prekrasen dan, poln novih misli, spoznanj in druženj, se je prevesil v popoldan in okoli 16. ure smo se razšli. Z vedenjem, da se kmalu spet snidemo.

Hvaležna za dar skavtstva,

Skrbna mravlja in Skromni medved iz bratovščine Škofljica 1

Fotografije: Katja Nastran, tajnica ZBOKSS