12

Letošnji tabor je potekal po poteh, ki so videle vojne grozote in smrt tisočih mladih fantov.

Prvi dan smo si najprej ogledali vojaški muzej, nato pa nas je pot vodila z avti v hrib Monte Grappa (vrh 1700 m). Bilo je ogromno ostrih ovinkov do koče. Tam so nas prijazno sprejeli. Imeli smo skupno sobo za dobrih 50 oseb. Vsak si je svoje ležišče kar najbolje pripravil, nato pa večerja. Prvo presenečenje – hotelska hrana! Imeli smo izbrana jedila, bi se reklo več hodni meni! V hribih kaj takega res ne bi pričakoval. Sploh skavti, ki smo navajeni jesti iz enega lonca! Zvečer so sledili lepi razgledi in predstavitev programa.

Naslednja dva dneva smo večinoma hodili po gorskih poteh. Ves čas ob poti so nas spremljali strelski jarki, vkopi v skale, rovi,… kar strašljivo. Lepši so bili pogledi na gamse – teh je bilo pa veliko in na čudovite cvetoče travnike, ki so pokrivali grobove mladih fantov. Divje orhideje, čudovite ivanjščice z večjimi cvetovi kot v dolini, materina dušica, krvomočnica, arnika, artičoka….Z nami je bila skavtinja, ki pozna vse te rože zelo dobro. Pokazala nam je eno rastlino, ki izgleda kot korenje, naredi plod kot janež, pa tudi janež ni. Je pa zelo prijetnega okusa. Na koncu pohoda smo šli čez NATO-vo oporišče, ki ga prav zdaj podirajo. Nato pa smo prišli do tega ogromnega pokopališča-kostnice Monte Grappa, kjer so pokopani ločeno italijanski in avstrijski vojaki. Skupaj kar 22.000 vojakov. Ves čas smo imeli v mislih Ukrajino. Prav nobena vojna nas ne izuči! Spodaj pod pokopališčem smo si ogledali rov dolg 5 kilometrov. Za ogled ga je trenutno malo, vendar ga urejajo.

V petek zvečer je vsaka bratovščina pripravila eno točko. Bilo je 10 bratovščin. Nam štirim Slovencem so se pridružili zamejci Vera, Janko, Gabriela in Dobrina. Zapeli smo pesem po predlogu Vere – Oblaki so rudeči.

Organizirano je bilo tudi iskanje povojnih ostankov.  Prišli so fantje z izkalnimi napravami. Meni se je zdelo sprva zelo zanimivo, na vsakem koraku je bilo nekaj pod rušo – ostanki od konzerv, koščki granat, žlica, patroni – teh ogromno…. Ko pa pomisliš, kakšen masaker je to bil, pa te hitro mine začetna navdušenost. Midva z Borutom sva kar odšla! Zvečer smo imeli zunaj za kočo sveto mašo.

Za nazaj grede smo si v Bassano del Grappa ogledali muzej žganjekuhe Grappa Poli. Okušali smo različne okuse.  Žganje je bilo narejeno iz grozdnih tropin. Zelo močno – 40 %! Ta dan so nam tamkajšnji skavti pripravili »pašto«. Nato pa slovo in pot domov. Ne smem pa pozabit na čudovit večen spominček, ki so nam ga pripravili organizatorji. Šli so gor v Montegrappo iskat bodečo žico, jo očistili, narezali, pobarvali in nanjo nadeli cvet iz kovine. Izdelali in podarili so nam čudovite vrtnice.

Pa še eno darilo smo dobili za dodatek. Upam, da ne čisto vsi, večina pa – korono. Hvala Bogu, da ni kaj hudega! Vsi pa smo vzeli to v zakup, ker smo se imeli čudovito! V teh dneh polnih doživetij smo se zares sprostili in nihče ni niti pomislil na maske.

Škoda se mi zdi, da se nas ni več Slovencev odločilo za ta tabor. Naslednji tabor- Jamboree bo v Sloveniji in že danes ga zelo priporočam.

Nežka – Iskriva sova

Avtorji fotografij: Andrea Tappa, Borut Baričevič, Paola Potesta in Thomas Fiebich