1

“Teden življenja v taboru je vreden šest mesecev teoretičnega učenja v učilnici” (Bi-Pi) – Bratovščina Polejna iz Cerknice se je konec junija 2025 naučila novih načinov skavtskega taborjenja

Bratovščina Polejna se je ZBOKSSU pridružila malce zadržano, češ, mi imamo skupaj skoraj 200 let skavtskih izkušenj, kaj pa nas odrasli skavti še lahko naučijo? V par letih aktivnega sodelovanja smo, po našem mnenju, ostale člane okužili z našo energijo, skavtskim znanjem in (relativno gledano) mladostjo. Bolj izkušene bratovščine so nas naučile, da so skavti še kaj drugega kot spanje na prostem, osvajanje alpskih vrhov in veliki projekti v domačih župnijah.

V jeseni 2024 smo Polejna medse sprejela naši prvi dve “trski” – dva mala dojenčka, ki sta na različne načine spremenila naš vsakdan, s tem pa tudi srečanja. Zato smo si v začetku leta zadali, da ne glede na dojenčke, novogradnje in ostale velike življenjske projekte naših članov obdržimo srečanja Polejn, pa če le enkrat mesečno, ter da leto okronamo s skavtskim taborom – v kakšni obliki, bomo pa sproti videli.

Konec junija je tradicionalno rezerviran za naš poletni tabor. Mladi starši so pripeljali svoj podmladek, spomladi sta se k Polejnam vrnila še dva bivša člana s svojima hčerkama, zato smo se odločili, da tabor organiziramo bližje doma s poudarkom na druženju in ustvarjanju spominov.

Za taborni prostor sta travnik pred svojo hišo, kamor sta se nedavno vselila, ponudila kar naša dva člana. Nekateri od nas so se na par urni pohod do lokacije odpravili peš, drugi z avtomobili, vsi pa polni pričakovanj. Postavili smo šotore, zakurili ogenj in tabor se lahko začne!

Soboto smo preživeli delovno – postavili smo jambor, omislili smo si savno, skuhali najboljši golaž, v podpeki spekli kruh, se hladili v mrzlem potoku, dojenčke zadrževali v senci, male otroke pa lovili s sončno kremo in steklenico vode v rokah. Soskavtu smo pomagali pri nekaj opravilih okoli hiše, se pogovarjali o izolaciji, strehah, oknih in plenicah ter se spraševali – kaj se nam je vendarle zgodilo?!? Nekateri težje, drugi lažje smo sprejeli novo realnost in večer preživeli ob tabornem ognju. Občutek, ko po dolgem dnevu zreš v oranžne plamene, poln hvaležnosti za svoje prijatelje, ko si brišeš oči polne dima, vonjaš večerni gozd in poslušaš smeh in oddaljeno sovo – ta občutek se ni spremenil odkar smo se udeležili svojih prvih taborov.

Nedeljo smo začeli, kot se za odrasle skavte spodobi – s sveže skuhano kavo in kosom kruha z nutelo ali pašteto. Odpravili smo se k nedeljski maši v lokalno cerkev ter, kot vedno, vzbudili zanimanje sosedov – kaj vendarle v naši vasi delajo odrasli skavti?

Skavtski tabor smo zaključili s slastnim kosilom iz žara in polnimi baterijami – tistimi skavtskimi, seveda. Hvaležni za naša soskavta, da sta se preselila v tako lep kraj kjer lahko spimo v hotelu tisočih zvezd, za ostala Polejna, da smo vztrajali in skupaj preživeli še eno leto in polni pričakovanj, kaj bo prineslo poletje. Ugotovili smo, da so sicer dolgi pohodi po slovenskih gorah super, a da je prav tako super, da smo še vedno tako dobri prijatelji, da si pomagamo med seboj in da z veseljem predamo dvigovanje skavtske zastave naslednji generaciji!

Napisali in fotografirali: bratovščina Cerknica 1 – Polejna