RIBNICA – Pripovedke in lokalne prigode iz ribniškega ljudskega izročila
Ribnica: Kako so Ribničani bika na turn obesili?
Na ribniškem cerkvenem turnu je trava zrasla in potem so modrovali, kako bi to travo dol spravili, pa so se domislili:«Kaj pa , če bi mi bika gor potegnil, pa buo travo požrl.« In so ga res na štrik privezali in na horuk gor vlekli. Seveda , bika so obesili. Je jezik ven pomolil in oči izbulil, Ribničani pa gledajo in pravijo: « Pogljet ga , že zdaj je taku veseu, de se na usa usta reži, kaj bo šele, ku buo travo požru!«
Ribniški berači
Pred Cenetovo krčmo sede štirje berači: Prvi je gluh, drugi je slep, tretji brez nog, četrti brez rok. Gluhec reče:« Sem slišou, de buo vojska.« Slepec nato:«Buomo vidl, kaj buo.« Tisti brez nog pridene:«Buomo pa šl;« Oni brez rok pa :«Se buomo pa udarl;«
Ribnica: Ulčar(znan gostilničar) in njegova skopost
Ko je mati umirala, je poslal fantička sposodit si svečo k Sinovškim v Gaso. Sveča je potem gorela, mati pa nikakor ni mogla umreti:« Mat;, najkaj buo trajba ukrjant, buomo muogl’ svajčo vrnt.«
GORIČA VAS ; Vaški posebnež: po domače Jergec,
V Makoši je živel mož Dejak se je pisal,(še v 70 letih) , ki so ga poklicali, kadar je koga kača pičila. Nekaj je govoril nad njim, ampak tistega si nisem zapomnila. Jergec so mu rekli po domače, je imel v bajti prašiča konec postelje in kravo v veži, kokoši pa v kuhinji. Pravili so, da je imel nad pečjo luknjo zvrtano, da je lahko čeznjo zajce streljal. Žena mu jih je šla pa pobirat. Skoraj se ni bril, skoraj ne strige lasl, pomalo čudak, ampak je bil pa brihten.
Bele stene
Nad vasjo Zadolje so »Bele stene«, ki jim domačini rečemo »Okameneli svatje«. Bajka pravi, da so se svatje vračali od poroke čez Veliko goro proti domu .once je neusmiljeno pripekalo, tako da so komaj hodili. Vsa onemogla nevesta prekolne sonce. V tistem trenutku so se vsi spremenili v kamen.
Tako so rekli:« Tavielka skala je žijeden, tam zravn pa nevajsta. Ta drugu so pa svatje.«
Dolenja vas, Lončeni topMed Kočevarji in Ribničani je bilo od nekdaj tekmovanje, prerekanje, že na meji sovražnosti, kdo je boljši in kdo je fajn. In so se v Ribnici odločili, da bodo malo po Kočevju postreljali. Naredili so lončeni top, ga zvlekli gor na goro k Sv. Ani – in seveda, ko so top naladali in ustrelili , ga je razneslo. Nekaj je bilo črnih, nekaj je bilo mrtvih, potem pa so govorili:« Jooj, že tle je blu taku hudu, kaku je muoglu b’t šele u Kočievju ?«