0

september, 2026

Nekatere poti ostanejo v spominu zato, ker vodijo do čudovitega razgleda. Druge zato, ker so povezane z ljudmi, ki so po njih hodili z nami. Pot na Berebico je za Buške gamse in Jazbece oboje.

V soboto, 26. septembra 2026, smo se Buški gamsi, bratovščina odraslih skavtov iz Bovca, skupaj z župljani, skavti bratovščine Jazbeci iz Nove Gorice in drugimi prijatelji odpravili na Berebico. Bil je lep, sončen jesenski dan. Po približno treh urah hoje smo prišli do kraja med macesni in drugim drevjem, kjer se pred nami odpre čudovit pogled na Triglav.

Tam je bovški župnik in dekan Viljem Čušin daroval sveto mašo.

Tokratni pohod pa je imel poseben pomen. Na isti dan, 26. septembra, je leto prej umrl naš prijatelj, duhovnik in skavtski brat Bogdan Vidmar.

Bogdan je bil človek, ki je skavtstvo živel in ga razumel kot način življenja. Bil je duhovni spremljevalec, pobudnik, povezovalec in človek, ki je znal dati ideji tudi konkretno obliko. Bil je tesno povezan z Buškimi gamsi, v Novi Gorici pa je pomembno prispeval k ustanovitvi bratovščine odraslih skavtov Jazbeci, katere duhovni vodja je pozneje postal. Družina ga je opisala tudi kot človeka, ki je bil »po duši skavt« in ki je ljubil gore.

Z Bogdanom smo na Berebici že bili. 25. junija 2021, ob prazniku dneva državnosti, smo se tja odpravili prav na njegovo pobudo. Njegova zamisel je bila preprosta in hkrati zelo lepa: z odraslimi skavti stopiti v naravo, priti do kraja s pogledom na Triglav in tam skupaj obhajati sveto mašo.

Ta dan nam je ostal v spominu. Zato smo si želeli pot ponoviti tudi z Bogdanom. Želeli smo, da bi še enkrat hodili skupaj, se pogovarjali, se ustavili med macesni in skupaj obhajali mašo. Toda bolezen mu tega ni več dovolila.

Še posebej ganljivo je, da je Bogdan tudi v času svoje bolezni razmišljal o vrnitvi na Berebico. V začetku avgusta 2025 je zapisal, da si želi iti na planino, prespati v šotoru, ležati na šotorskem krilu ter gledati macesne in nebo. Na Berebico se ni mogel več vrniti.

Zato smo se letos odpravili mi.

Na prvo obletnico njegove smrti smo uresničili njegovo neuresničeno željo. Na pot smo stopili kot bratje in sestre v skavtstvu, skupaj z župljani in prijatelji. Na cilju smo se ustavili, zadihali in obhajali sveto mašo. Triglav je bil pred nami, macesni okoli nas, Bogdan pa v naših spominih.

Ob tem smo začutili, da skavtsko bratstvo ni samo v skupnih dogodkih, taborih, pohodih in obljubah. Je tudi v tem, da nadaljujemo dobro, kar je začel nekdo pred nami.

Zato smo se odločili, da bo pohod na Berebico postal Bogdanov memorial. Vsako leto se bomo, kolikor bo mogoče, vrnili na ta kraj, skupaj prehodili pot, obhajali sveto mašo in se spomnili človeka, ki je s svojim duhovnim spremljanjem pomembno zaznamoval našo skavtsko pot.

Bogdan nam je pokazal eno od poti na Berebico. Zdaj jo bomo hodili naprej mi.

Za njim. Z njim. In skupaj.

Zapisala: Nataša Bartol, srčni gams, BOKSS Bovec 1- Buški gamsi