2

V soboto, 3.6.2023 smo se tri Bobrovke odpravile novim dogodivščinam naproti, pomagat v Kočevski Rog, na slovesnost Pod Krenom.. Kot zaprisežene avanturistke smo se izgubile in zmedle tudi naše tri Mice, da se nikakor niso mogle uskladiti, kam naj nas pelje bela cesta. Tako smo nekoliko zamudile,  ampak, ker se skavt znajde, smo se znašle tudi me. Vsi Ribniški in Grosupeljski skavti so bili že na deloviščih, ko smo me prisopihale na prizorišče.  In dobile zelo pomembno nalogo. Naša naloga je bila, prezentirati in prodajati knjigo »Brez križa in imena«.

Pričakovala sem še eno knjigo napolnjeno z brutalnimi podrobnostmi medvojnega in povojnega časa, pa ne. To je knjiga pesmi zamolčanih,  pesmi prepovedanih, pesmi, ki razkrivajo duh časa tistih, v jamo pometanih, njihovih prijateljev in sorodnikov. Duh Slovenije, ki je bila po vojni izgnana, zasramovana in preganjana. Poleg pa spremna beseda, pravo znanstveno delo z opombami, od kod je katera pesem, kdaj je bila objavljena in kje. Bogato…

In pričelo se je.  Vojaki so strumno odnesli venec Republike Slovenije in ga položili v imenu naše države. Predsednice vseh Slovencev ni bilo. Je pa cvetje z veliko pietete in spoštovanja položil Borut Pahor. Vesela sem ga bila.

Veliki Brat je še par dni prej kričal:«Ljudje se že zbirajo!«. Kljub temu  je zmogel, kot Antigona, izkazati sočutje svojim bratom. Velikemu bratu navkljub. Hvala, gospod Pahor.

Prav dosti knjig nismo prodale, smo se pa spomnile vseh tistih, za katere vemo, da so v našem sorodstvu delili kruto usodo teh ljudi pod Krenom. Ne vemo, kje so pokopani, ne vemo …

Z Mirijam sva se odločili, da drugo leto prineseva križe iz naših cerkva, ki predstavljajo pobite iz naših župnij.  Da jih simbolno pridruživa tej slovesnosti, njim namenjeni.

Še en Oče naš za vse, ki tam ležijo… in drugod…

Zapisala: Marija Božeglav, bratovščina Breznovica 1