Družina Šentjurskih mravljic v planinskem raju
Letni tabor 2019 – Raduha
Bratovščine odraslih katoliških skavtinj in skavtov Šentjur, od 6. do 7. Julija
“Družina mravljic gre v planinski raj”
V sobotnem jutru, vročega poletnega dne, smo mravlje in mravljinci naše bratovščine odraslih katoliških skavtinj in skavtov Šentjur, po blagoslovu našega gospoda župnika Vinka Čonča , zapustili svoje mravljišče in se podali na pot, ki nas je vodila na Loko pod Raduho. Tu in v njeni okolici smo preživeli dva čudovita dneva.
V zatočišču, odmaknjenem od sveta hrupa in vročine, smo si nabirali novih moči za življenje, za življenje v obilju, ki je bila tudi letošnja tema tabora.
Kaj je življenje v obilju? Kaj ga poraja? Kako živeti življenje v obilju?
Jezus pravi: «Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.« (Jn 10,10)
Verjetno ni človeka, ki si tega ne bi želel. Sleherni se trudi, da bi ga dosegel. V vsakodnevnem naprezanju za materialnim blagostanjem, za zadovoljitev svojih potreb in potreb drugih, se odtujujemo sebi in svojim bližnjim. Pogosto smo v stresu. V nas se vse bolj naseljuje strah, ki nas hromi in nam brani živeti življenje. Dokler strahu, pred čemerkoli, ne premagamo, nas omejuje pri naših izbirah. Prestrašeni težko ali pa sploh ne izživimo vseh svojih sposobnosti in naše življenje postane ujetništvo. Kako se torej strahu zoperstaviti?
Na vsa ta vprašanja smo skavti na letošnjem taboru s pomočjo katehez, iger v delavnicah in opazovanj ter doživljanj narave, odkrivali poti rešitve: pot petih korakov, ki nas vodijo v polnost življenja.
Prvi korak: Sooči se s svojim strahom.
Sooči se s tem, kar te preganja, ali kot pravi stari rek: »Zgrabi bika za roge!« Karkoli te zavira, strahu navkljub, stori to že danes. Ne potlači strahu. Dovoli si doživeti neprijetne situacije, ki te težijo. Spopadi se z njimi. Prej, kot boš to storil, prej boš lahko storil korak v pravo smer in se znebil negativnih občutkov.
Drugi korak: Ne laži si. Pomisli na najslabši možni scenarij.
Bodi pogumen. Pripravi se, da boš videl stvari takšne, kot so. Sooči se z resnico. Ne olepšuj in ne ovijaj stvari, situacije v celofan. Zavedaj se bolečine, osramočenosti, sovraštva, jeze in vseh drugih čustev in občutij, ki te prežemajo. Sprejmi jih. Le tako boš lahko začel okrevati in se pripravljati na nov začetek. Mogoče ti bo pomagalo, če si zapišeš, česa te je strah in kako to vpliva nate. Papir prenese vse, ti pa boš na ta način lahko odložil svoje breme.
Tretji korak: Sprejmi negativnost.
Sprejmi situacijo takšno, kot je. Ko spoznaš lastne občutke, se počasi sprijazni s tem, kar se je zgodilo. Vedi, da na vse ne moreš vplivati in se zavarovati pred vsem hudim, kar te doleti. Včasih za to potrebuješ več časa. Vzemi si ga.
Četrti korak: Odloči se za dober izid.
Nič ne traja večno. Za dežjem vedno posije sonce. Bodi močan in pogumen. Tudi negativni občutki in neuspeh, če si ga doživel, bosta počasi zbledela. Ne pozabi: kdor resnično živi, tudi pogosto pade. Pomembno pa je vstati in iti naprej.
Peti korak: Ne omahuj.
Ne boj se prihodnosti. Nekaj slabih izkušenj še ne pomeni temne prihodnosti. Sanjaj in si še naprej postavljaj cilje. Na svoji poti se zabavaj in poskušaj vedno znova, če ti prvič ne uspe. Ne zavrzi upanja in svetle prihodnosti zato, ker te je strah. Vedi, da bodo negativni občutki spet prišli, a ti se boš z njimi znal spopasti. Strah te ne sme ohromiti. Naj te ne vodi v polovičarstvo. Na svetu si zato, da bi polno živel, izživel svojo nadarjenost, svoje želje in cilje.
Zatorej: »Tvegaj z Božjo pomočjo!« Živi svoje trenutke. Izpolni jih z dobrimi mislimi in dejanji. Vsakodnevno te naj spremlja molitev, branje Božje besede, slavljenje in zahvaljevanje Bogu za vsak preživeti dan.
Vedi: «Strah ne prihaja od Boga!« Strah je delo hudega duha, ki duši jemlje pogum in vzame prostor Svetemu Duhu. Tudi učence je bilo strah (pred praznikom binkošti). Jezus pravi: »Ne bojte se: jaz sem z vami do konca sveta. Jaz sem svet premagal. Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.«
Zato nikoli ne obupaj! Delo na sebi je proces, ki terja veliko vaje in potrpežljivosti, poguma in dobre volje; saj pravi skavtski zakon: »Skavt si v težavah žvižga in poje…!«
Po gradivu Jadranke Škornik, skavtske mame, ki ga je pripravila za letni tabor Bratovščine odraslih skavtov Šentjur,
- povzela in zapisala Zora Ketiš, Sočutna mravlja,
- foto Cvetka, Prisrčna mravlja