2

Petek, 1. 3. 2024

Tema letošnjih duhovnih vaj je bil Božič. Nenavadno, saj so potekale med vikendom že 3. postne nedelje! Pa vendar je naš duhovni asistent brat Primož v svojem slogu to temo osmislil s čudovitimi in duhovno bogatimi vsebinami, ki so aktualne sleherni čas.

Dogajati se je začelo v petek, 1. marca 2024, ko smo se okoli 18. ure zvečer začeli zbirati v vhodni avli doma duhovnosti v Kančevcih. Krepki skavtski stiski rok s tistimi, ki smo se že poznali, predstavljanje s tistimi, ki smo jih morda srečali prvič ali pa smo jih poznali le na videz. In seveda srečanje z vedno dobre volje in nasmejanim bratom Stanetom, ki nas je porazdelil po sobah. Iz kuhinje je že dišala večerja, ki smo jo začeli in končali z molitvijo, potem pa je že sledilo večerno srečanje.

Ker nas je bilo veliko (čez 50!) je že samo kratka predstavitev vsakega udeleženca trajala skupaj dobro uro. Potem pa smo se razdelili na manjše skupine, ki so imele kar takoj nekaj dela. Ker je bila tema Božič, so naše skupine dobile ustrezna imena: Angeli, Ovce, Kamele, Hlevčki in Zvezde. Naša naloga je bila, da se vsaka skupina vživi v lik, katerega ime nosi in svojo vlogo tudi zaigra, zapoje ali drugače predstavi. V pomoč je vsaka skupina dobila za navdih nekaj evangeljskih odlomkov. Bili smo po skavtsko inovativni: angeli so zaigrali presenečenje in reakcijo Jožefa, ko mu je Marija zaupala, da je noseča in angelovo razlago Jožefu, kako je s to nosečnostjo. Kamele so med prežvekovanjem ugotavljale, kakšna krivica se jim  godi, ko so vendar tako velike in pomembne živali, v Svetem Pismu pa o njih ni nič napisano. Tudi Hlevčki so se pritožili, saj v Svetem Pismu hlevček sploh ni omenjen. Ovčke so bile prave ovčke, ki so ugotavljale, kako koristne so – Tone je imel zelo poučno razmišljanje o njihovem pomenu. Zvezde pa so s pomočjo moderne tehnologije (beri pametni telefoni) zaigrale mežikajočo zvedo repatico, ki je vabila vse, da ji sledijo v Betlehem k novorojenemu Kristusu.  Brat Primož je vsaki skupini namenil tudi zadolžitve (molitve, pospravljanje, sodelovanje pri svetih mašah). Potem pa je že bil čas za spanje, saj nas je čakala zelo aktivna sobota.

Sobota, 2. 3. 2024

Ob pol osmih smo si najprej privoščili duhovni zajtrk ob jutranji molitvi in hvalnicah, nato pa še zajtrk za telo.

Tema 1: DIALOG

Potem pa se je začelo – tako kot se je začelo v tistih časih: z Marijinim oznanjenjem. Kako je potekal dialog Marije z angelom? K Mariji pride angel, jo pozdravi, jo pomiri in ji preda sporočilo. Marija je potrebovala seveda pojasnilo (kako se bo to zgodilo…), ga tudi dobi, Marija sprejme svojo novo vlogo, angel odide, ona pa ostane sama in razmišlja. Ta dogodek je bil izhodišče za razmišljanje o dialogu. Kako poteka moj dialog z Bogom? To naj bo dogodek, za katerega je treba ustvariti prave pogoje. Ko začenjam z molitvijo, se je treba zavedati, da je Bog navzoč, da je z menoj. Boga zaznavam na ravni BITI (sem, ki sem…). Molim na samem. Ta samota je zunanja (umik od dogajanja okoli mene) in notranja (umik od dogajanja v moji notranjosti). Te osamitve ni enostavno doseči. Obstaja pa vaja: spusti vse iz rok, udobno se namesti, zapri oči, ne misli na nič. Ko dosežeš to umiritev, začni moliti. Najprej nagovori (Boga, Marijo, svetnika…), sledi opis tvojega počutja, nato glavna vsebina pogovora (prošnja, zahvala …), molitev je tudi razmislek, razčiščevanje teme, ki je vsebina tega pogovora, Nato prisluhnemo, kaj pravi Bog. Rezultat molitve, če je bila dobra, je pomiritev, tolažba, ideja, s katero odhajam v svet in sem pripravljen na uresničevanje.

Sledilo je osebno delo: vsak je sestavil molitev – svoj dialog z Bogom, v katerem je razmišljal o svojem skavtstvu, o doživetjih, željah, razočaranjih, kaj mi pomeni skavtstvo, kako se v skavtstvu vidim v prihodnosti. Priporočeno nam je bilo to zapisati. Pri pisanju tečejo misli počasneje, lahko kaj popravimo, zapisano ostane.

Tema 2: SREČANJE

Kot podlaga je bi evangeljski odlomek o srečanju Marije in Elizabete. Iz vsebine je seveda jasno, da ne gre samo za fizično pomoč, ampak predvsem, da skupaj slavita Boga. Iz njunega pogovora vidimo zgodbo njunega življenja in spoznanje, da za  vsem stoji Bog in vse, kar se bo še zgodilo, bodo posegi Boga v njuno življenje. Marijin Magnificat je njena zgodba. Tudi zame velja , da je Bog spremljevalec mojega življenja. Tudi če kdaj boli, se zavedam, da On že ve in da bo na koncu zame dobro in da je to pot mojega dozorevanja. A potrebno je zaupanje.

Marija in Elizabeta

• vidita čudovite reči,
• sprejemata jih kot dar,
• se jih veselita,
• se zanje zahvaljujeta,
• v njih vidita veličino Boga in Ga slavita.

To so bila tudi izhodišča za naše večerno slavljenje. Vsaka skupina je imela nalogo, da sestavi najmanj 5 vzklikov na temo, kaj je Bog storil zame, za nas preko skavtstva, na katere bomo odgovarjali z:

• … se veselimo, Gospod!
• … občudujemo, Gospod!
• … hvala ti, Gospod!
• … zato ti zaupamo, Gospod!
• … te prosimo, Gospod!

Tema 3: ZAKON

Jožef je v svetem pismu omenjen le v Lukovem in Matejevem evangeliju. Ko se Jožef sooči z dejstvom, se začne spraševati: kako, zakaj, kdo sem jaz, kaj hočem? Vzel si čas za razmislek, kaj naj stori in rešitev je prišla – bil je pripravljen prisluhniti angelu. To je bilo izhodišče za razmišljanje o zakonu: kaj je zakon, koliko sva se zavedala izjav in obljub v poročnem obredu? Razmišljali smo o:

• Odločitvi za zakon (Je bila neprisiljena, svobodna, z vsem srcem?)
• Spoštovanju in ljubezni za vse življenje.
  • Ljubiti pomeni: biti pripravljen za sozakonca nekaj narediti
  • Spoštovati pomeni: sprejmem te  v celoti, takega kot si (dobre in slabe strani)
• Sprejemanju in vzgoji otrok – otroci so dar od Boga, vzgajati jih kot vernika .
• Kaj sta mož in žena drug drugemu? Sta eno (1Mz 2, 24), sta podoba Boga (1 Mz, 26-27), sta podoba Kristusa in cerkve.
• Kako zakon ohranjati? Kaj prejemam? Kaj in kako v zakon vlagam? Zakon je kot hladilnik.

Sledilo je spet delo: zakonski pari so razmišljali o najinem času za pogovor, vdovci so razmišljali o  sozakoncu, se zahvaljevali zanj, samski pa v skupini samskih o tem, kako sprejemati svojo samskost, s čim jo nadomeščati, kako ji dati smisel.

Da smo se malo nadihali svežega zraka v sončnem dnevu, smo se po razmišljanju o zakonu zbrali zunaj. Brat Primož je vsaki skupini dal pismo, ki ga je bilo treba skriti na neko mesto in se vrniti z opisom poti za skupino, ki bo morala to pismo najti. Pri tem smo si pomagali z opisom okolice, stranmi neba, skavtskimi znamenji in drugimi idejami. Tudi pri tem je bilo nemalo smeha, dobre volje, domišljije in skavtske nagajivosti.

Pisma smo vsi uspešno našli in odšli k sv. maši. Kitaristka Zvonka nam je pomagala in nas spremljala tako, da petja ni manjkalo. Slavljenje, ki je sledilo, bilo spet malo drugačno kot običajno. Iz črk, ki smo jih našli v pismih, smo sestavili dve besedi: ZAKON in SANJE. Začeli smo s pesmijo in molitvijo, prižgali smo kadilo. Vsaka skupina je po uvodni pesmi prebrala svoje misli, na katere smo ostali odgovarjali z ustreznim vzklikom in nato je vsakič eden od članov skupne dodal še malo kadila. Zvezde smo bile zadolžene, da razmislimo, za kaj vse občudujemo našega  Stvarnika.  Pa naj jih zapišem še sem:

• Prelepo naravo
• Naš mali raj pod Triglavom
• Tvoje inovativne rešitve
• In tvoj smisle za humor
• Osebnost vsakega od skavtinj in skavtov
• Skavtska doživetja
• Povezanost v skavtstvu
• Da vedno najdeš nekoga, ki je v danem trenutku pripravljen pomagati
• Kako nas nagovarjaš za dobro
• Sproščenost skavtov

Sledil je skavtski večer, ki sta ga z igranjem na orglice in na kitaro popestrila Tone in Zvonka, Drago je zapel že legendarno Lucijo, vmes so padale šale, igrali smo se in peli. Skoraj bi z roko lahko zajel vso to skavtsko energijo, ki se je pretakala med nami, vso povezanost in sproščenost, ki jo zmore samo skupina, ki jo družijo enake vrednote, ista vera in zaupanje v Boga, ki nikoli ničesar ne daje brez vzroka in ki naredi vse, da bi se nihče ne izgubil.

Nedelja, 3. 3. 2024

Tema 4: ROJSTVO

O samem rojstvu kot božičnem dogodku ni veliko zapisanega  (Lk 2, 1-7). Znanih je zelo malo dejstev. Zakaj? Ker je bilo Jezusovo vstajenje veliko močnejši dogodek, ki je res prevzel ljudi. Nekaj vendarle razberemo iz Lukovega zapisa: Jezus je bil rojen v votlini, (ker ni bilo prostora v prenočiščih), rojen je bil ponoči (Marija in Jožef sta iskala prenočišče), ob polnoči (polnoč je čas najglobje teme, v katero luč prinese novorojeno dete), v prostoru za živino,povila sta ga v plenice (dogodek sta pričakovala, saj sta imela nekaj pripomočkov s seboj) in ob rojstvu je bil pri Mariji prisoten samo Jožef (ni zapisa  še o kom drugem).  

Ta dejstva so bila izhodišče za razmišljanje o POTOMSTVU. Jezusov rodovnik je znan. Zapisala sta ga Luka in Matej; Luka začne zapis pri Abrahamu vse do Jožefa, Matej pa ga zapiše o obratni smeri.

S potomstvom je povezanih veliko stvari:

• Zaskrbljenost – kaj če potomcev ne bo ( Abraham 1Mz 15, 3)
• Blagoslov (Jakob, 1Mz 26, 24)
• Stiska (Ana, 1Sam 1, 11; Elizabeta Lk 1, 25)
• Žalost (Rahela, Mt 2, 16-18)
• Hvaležnost in veselje (Ana,1 Sam 1,24-26)
• Dogodek (Ezav in Jakob, 1 Mz 25, 22, 24-26)

Razmišljali smo o rojstvu, ki je dar, splavu oziroma, od kdaj se šteje, da je v telesu nosečnice človek. Po svetu so mnenja o tem različna. Za nas, kristjane velja, da človek nastane takoj ob spočetju – od takrat obstaja genski zapis, ki določa vse lastnosti, ki jih bo ta človek imel, čeprav se organi in deli telesa postopoma razvijajo tekom nosečnosti. Vsak otrok je dar staršem, sorojencem, starim staršem, družbi, Cerkvi. Sledilo je delo v skupinah. Podelili smo si vedenja o našem rojstvu, koliko so nam o tem povedali starši ali kdo drug.

Tema 5: RIČEVALCI in VARUHI SVETEGA

Brat Primož nam je skozi vlogo betlehemskih pastirjev (Lk 2, 8-18, 20) spregovoril o pričevanju. Pastirji so bili odrinjeni od družbe, živeli so pri živini, a v zgodbi o Jezusovem rojstvu dobijo pomembno vlogo: slišijo oznanilo, pohitijo v Betlehem, kjer se srečajo z Detetom, se vrnejo in pričujejo s petjem in slavljenjem.  Pogoj za to veselo pričevanje je bila osebna izkušnja – osebno srečanje z Detetom.  Tudi mi smo lahko pričevalci, če imamo osebno srečanje z Bogom (preko molitve, svete maše, prejemanja duhovnih darov). Če hočem biti pričevalec, moram znati povedati, kaj imam od tega, da hodim v cerkev, da sem skavt …

Trije modri (Mt 2, 1-12) so iskalci Boga. Razumsko so se odpravili na pot, da ga poiščejo, sledijo zvezdi in ko ga najdejo, se z njim srečajo. Vračajo se po drugi poti, saj so bili v sanjah opozorjeni, da Herod želi  umoriti novorojeno Dete. S tem dejanjem so postali varuhi svetega.

Razmišljali smo o tem, kaj nam je sveto:

• evharistija (posvečena hostija, obhajilo, izpostavljeno najsvetejše, telovska procesija).
• cerkev kot svet prostor (prihod v cerkev, poklek, pokrižanje, hoja po cerkvi, obleka, telefon, klepetanje, prireditve …).
• življenje (1 Mz 1, 22) (5. božja zapoved, spočetje z biomedicinsko pomočjo, genetika …).
• vsaka oseba (medsebojni odnosi, starševstvo, zakonca, delovna razmerja, evtanazija …).

S to temo smo zaključili razmišljanja. Bil je že čas za sveto mašo. Namesto pridige smo imeli kratko refleksijo o duhovnih vajah. Razmišljala sem o tem, kako lahko toliko različnih ljudi, iz različnih družin, vsak s svojimi izkušnjami, pripomore k skupnemu dobremu. Kako veliko in pomembno vlogo lahko odigramo  v tem svetu skozi skavtsko življenje. Koliko različnih talentov  znamo uporabiti za dobro vseh.

Po kosilu se je večina udeležencev odpravila proti domu, skupina Zvezde pa je še pomagala pri pospravljanju jedilnic in brisanju posode (na kosilu je bilo poleg odraslih skavtov še okoli 100 članov družin birmancev).

Velika pohvala in zahvala bratu Gregorju in kuharju Simonu, ki sta skrbela za pripravo vseh okusnih obrokov, za njuno dobrodušnost in družbo. Hvala bratu Stanetu, ki je skrbel za  vse organizacijske zadeve. Največja zahvala pa gre seveda bratu Primožu, ki nam je spet pripravil duhovno in skavtsko bogat vikend. Domov smo odnesli nove uvide v božično dogajanje, v vloge glavnih oseb in predvsem uvid v nas same (kdo smo, kaj nam pomeni skavtstvo, kako ga živimo, kakšni pričevalci in varuhi svetega smo). Marsikaj od tega bomo prenesli tudi skavtinjam in skavtom v naši bratovščinah, ki se teh duhovnih vaj niso uspeli udeležiti.

In – se vidimo spet naslednje leto v Kančevcih na duhovnih vajah za odrasle skavte!

BiPi!

Zapisala: Cirila Colnar Mikeln, Razumna veverica, bratovščina Domžale 1- Veseli osli
Slike v članku: Google Images

Foto galerija: Matjaž Maležič