4

Za aprilsko srečanje Polejn smo se odločili, da se podamo po eni izmed poti iz Vodnika po poteh bratovščin. Glede na našo zasedbo (majhni otroci, voziček (z velikimi kolesi in vzmetenjem, oppa) itd) smo si izbrali pot domžalskih Veselih oslov. Cca 8 km, 2 uri po okoliških gozdovih na sončno aprilsko nedeljo in piknik kosilo – kaj češ lepšega!

Pravijo, da se zjutraj dan lovi, a ker so dnevu že dolgi ga nam ni bilo treba, zato smo se na izhodišču zbrali ob rosni uri 10:30. Opremljeni in polni pričakovanj smo krenili na pot in si ogledovali kaj imajo Osli pripravljenega za nas. Vilo Satan smo na hitro pozdravili in se par sto metrov naprej ustavili za katehezo in molitev, kjer smo se spomnili nam dobro poznanega Don Boska. Pri gradu Krumperk smo presekali pot lokalni kolesarski tekmi, s katero smo se srečali še parkrat, pri Babji jami smo otrokom razložili da je v Sloveniji veliko točk, vrhov in drugim znamenitosti, ki nosijo ime baba in da to ni nujno “slaba beseda”. V senci bukev smo si pripravili piknik, odprli sezono mušic v jogurtu in se okrepčali s sveže skuhano kavo. Pot smo nadaljevali proti cerkvi Sv Kunigunde, kjer smo pod cvetočimi drevesi spoznali gospo in gospoda pava, ki sta navdušila vse takrat budne otroke. Povzpeli smo se na vrh Križentaver, se podpisali v knjigo in se spustili v dolino. Nekaj Polejn spremlja vsak svoj korak s športno uro, zato smo primerjali rezultate in ugotovili, da smo bili na poti dobrih pet ur, naredili pa smo okoli 12km. Parkrat smo skrenili iz poti, nekajkrat izbrali tisto, ki jo bomo lažje premagali, predvsem pa smo se imeli super fino fajn! Dobra šola za nekatere izmed nas, da svoje planinske rekorde pomnožimo s 4, v kolikor se bomo na isto pot podali z vozičkom ali malčkom, ki je pravkar shodil.

Bravo Veseli Osli za super pot! Ocenjujemo, da bi jo par let nazaj res pihnili v 2 urah, a svetujemo, da si bodoči  obiskovalec vseeno vzame več časa, da lahko zares uživa v razgledih in opisih izpod rok naših Oslov.

Zapisala: Katarina Mulec, foto: Blaž Žnidaršič