1

(16. – 18. 8. 2024)

V soboto smo zgodaj vstali, da bi večji del načrtovane hoje po Martinovi poti izvedli še pred hujšo vročino. En avto smo pustili v gozdu za naseljem Gočova, pot pa smo začeli v Benediktu, kjer smo zaključili romanje v okviru našega zimskega tabora, februarja 2024. Pot nas je vodila mimo cerkve Sv. Benedikta proti Sveti Trojici in že od daleč smo zagledali tudi znamenito cerkev Svete Trojice. Takoj na začetku naselja smo pri sicer neobratujoči Gostilni na griču našli zgledno postavljeno skrinjico z žigi, med katerimi smo poiskali tudi žig naše romarske poti. Za gostilno pa smo ugledali prijeten prostor z lesenimi mizami in klopmi, kjer smo lahko zajtrkovali (zajtrk iz nahrbtnika). In doživeli tudi presenečenje v osebi prijazne gospe, ki nam je postregla s kavo in piškoti. Izkazalo se je, da je tudi ona navdušena romarica, ki je prehodila slovensko Jakobovo pot. Kar žal nam je bilo, da smo morali prijeten pomenek končati, saj nas je kljub zgodnji uri že lovila vročina. Prav na hitro smo si ogledali cerkev Svete Trojice z značilnimi tremi zvoniki, ki velja za baročno mojstrovino. Ob mogočnem glavnem oltarju, več stranskih oltarjih in poslikavah je ena od znamenitosti cerkve tudi Loretska kapela s kipom Črne Marije v njej. Pot smo po lokalnih cestah nadaljevali do Gočove, kjer smo na začetku bukovega gozda pakirali avtomobil za šoferje. Le-ti so odšli po avtomobile v Benedikt. Ko smo se vrnili v našo postojanko, se je nekaj deklet lotilo priprave kosila, pet IONOS skavtov pa priprave kosila na prostem, ob šotoru. Na taboru sta se nam pridružila še skavta Toni in Manja iz celjske bratovščine. Toni nam je pripravil delavnico o pripravi različnih izvedbah tabornega ognja, kako pripraviti kurišče, kako zakuriti brez vžigalic in na kaj je treba pri kurjenju ognja paziti. Potem smo se razdelili v dve skupini in se lotili priprave zvezdnega in pagodnega ognja. Povadili smo prižig ognja s pomočjo kresila. Zagnani Brane nam je pripravil sedeže  (razžagal je nekaj debel, ki so bila pripravljena za ta namen). Maja je že popoldan zamesila testo za tvist (to je bil eden od njenih IONOS izzivov) in na večer smo si pripravili prav lep program ob tabornem ognju. Med peko hrenovk in tvista smo tudi izbrali skavtska imena za obe novi članici bratovščine, zapeli nekaj pesmi, Tone nam je povedal zgodbo o pismu brez naslova, Jure pa je predstavil pet uspešnih slovenskih podjetnikov, o katerih se je razvila tudi kratka debata. Ker smo morali naslednji dan spet vstati zelo zgodaj, smo večer zaključili z Angelčkom in se polni vtisov  minulega dneva odpravili spat.

Zapisala: Cirila Colnar Mikeln, bratovščina Domžale 1
Foto: arhiv bratovščine