13

DUHOVNA MISEL ZA ODRASLE SKAVTE

S službo vodenja je povezana tudi trdnost voditelja. Je kakor temelj hiše, na katerem ta hiša stoji. Če je ta temelj skala, je hiša varna, če je zgrajena na pesku, je njena trdnost zelo vprašljiva. S trdnostjo voditelja je naprej povezano zaupanje: v koga voditelj zaupa? V ospredju so najprej njegove – njene sposobnosti. Te so velik dar in vsak je sposobnosti prejel za to, da z njimi služi, da s svojimi sposobnostmi prihaja naproti drugemu, na primer voditelj – voditeljica prihaja naproti bratovščini ali celotnemu združenju.

Rad bi podal svetopisemski pogled na to, v koga naj zaupa voditelj – voditeljica. Kadar se je voditelj sam postavil za voditelja, se to ni dobro končalo. Takšen primer je Davidov sin Absalom. Razglasil se je za novega izraelskega kralja. Dejansko je le razdvojil ljudstvo, sam pa končal tako, da je na banalen način obvisel na drevesu – s svojimi lasmi se je zapletel v veje, ko je jezdil pod drevesom.

Prave voditelje si je vedno izbiral Bog. Tako na primer Mojzesa, sodnike, kralja Davida, preroke, v novi zavez si je Jezus sam izbral apostole. Ta izbira v nekaterih primerih teče neposredno. Zato se tem izbranim voditeljem ni potrebno zanašati le na svoje sposobnosti in spretnosti, pač pa na Božjo pomoč: navdihe, spoznanja in Božje vključevanje v dogajanja.

Apostolu Petru je Jezus na koncu rekel: »ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš«

(Jn 21,18).

Zaupanje takšnega voditelja je postavljeno na Boga. Že v svetopisemskem dogajanju pa je opisanih tudi nekaj primerov, ko Bog ni izbiral neposredno sam, pač pa preko posrednikov, to je drugih ljudi. Tako je bilo, ko so enajsteri apostoli izbirali, kdo bo nadomestil Juda Iškariota kot dvanajsti apostol. Apostolska dela poročajo, da so ga izbrali na ta način: Zbrala se je množica kakih 120 ljudi. Potem ko je Peter nagovoril množico in pojasnil zadevo, so izmed tistih, »ki so hodili ves čas, dokler je Gospod Jezus prihajal k nam in odhajal od nas, od Janezovega krsta do dne, ko je bil vzet od nas« (Apd 1,21-22) predlagali dva. Sledila je molitev, naj Gospod pokaže, katerega od teh dveh je izvolil, da prevzame Judovo mesto. Po molitvi so žrebali in ta je določil naslednika (prim. Apd 1,15-26).

Kakšno vlogo pri izbiri je imel izbrani? Kakor je zapisano v Apostolskih delih, nobene, oziroma šele na koncu postopka. Ali je imel možnost izbiro zavrniti, ni omenjeno, zato lahko sklepamo, da jo je sprejel. Prav v tem se kaže izvolitev, po kateri se izbrani lahko zanese na Božjo izbiro in zato na Božjo pomoč pri izvrševanju voditeljske službe.

Božja izbira pa se razodeva v elementih, ki sestavljajo postopek izbire:

• določitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati kandidat
• zbiranje kandidatov – nihče ne kandidira sam, pač pa ga drugi prepoznajo za primernega glede na postavljene pogoje in osebnih lastnosti
• molitev
• žreb, volitve izmed kandidatov – če so vsi ti koraki izpeljani iskreno in pošteno, se preko njih razodene Božja izbira.

Šele tukaj nastopi izbrani, ki pove, ali izbiro sprejme. Če je ne more sprejeti, je dolžan našteti tehtne razloge sicer bi nesprejetje lahko imelo težo zavrnitve Boga.

Kakor ima izbrani po eni strani malo možnosti, da bi vplival na izvolitev, pa ga po drugi strani lahko opogumlja to, da se ni izbral sam, da mu je nekdo D(d)rugi zaupal to službo. Zato bo dovolj, če bo naredil to, kar bo iskreno zmogel.

To duhovno misel dajem kot »kost«, da bi se pogovarjali o našem načinu izbiranja voditeljev.

Kako vidimo naš način izbire voditeljev (bratovščine, združenja)?

br. Primož, Miroljubni Grizli, GDA