Pot pričnemo na parkirišču, mimo starega pokopališča gremo po poti skozi gozd in po asfaltni cesti nadaljujemo desno skozi Konovo. Ko pridemo do križišča s petimi cestam nadaljujemo po drugi desni s strani našega prihoda ( Šenbriška cesta) vse do Šenbrica, kjer se lahko najprej ustavimo pri cerkvi svetega Brikcija. Cerkev ima zvonik s piramidasto kapo, glavni oltar je iz konca 18. stoletja, stranska oltarja sv. Valentina in Lucije pa sta iz konca 19. stoletja. Cerkev je preprosta, a tipična stavba poznogotskega izvora, ki je v baročni dobi doživela temeljite prezidave.

Od cerkve nas pelje pot dalje proti Škalskim Cirkovcam in nekje na pol poti (bodi pozoren na smerokaz) se cesta odcepi na levo stran na gozdno pot, ki nas po kakih 20 minutah hoje pripelje do Skalnega vrha, ki je tudi najvišji vrh Vodemle in se nahaja na višini 780 metrov.

Na poti po grebenu se nam odpre zelo lep pogled na Šaleško dolino in na 3 Šaleška jezera; ta pogled je pravzaprav posledica obširnega požara, ki je nastal v marcu 2017 zaradi malomarnosti pri kurjenju v naravi. Ogenj je po pobočju ušel v brežino, zgorel je gozd v površini cca. 7ha. Požar so gasili z vodo, pomagala pa sta tudi helikopterja slovenske vojske, pri tem pa je prišlo tudi do hujše poškodbe gasilca, ki so ga odpeljali s helikopterjem v Mariborsko bolnišnico.

Na vrhu Vodemle je tudi par klopi, kjer si lahko popotnik oddahne in poje kaj iz nahrbtnika medtem ko uživa v prekrasne pogledu, saj mnogi domačini pravijo, da je pogled na Velenje od tukaj najlepši..

Hoja na Vodemlo je primerna za vse ljudi, še posebej pa za družine z otroki.

Iz Vodemle lahko nadaljujemo krožno pot naprej po zelo strmi, ampak varni gozdni poti proti Šenbricu.

Ko pridemo iz gozda, zagledamo pred seboj Turistično kmetijo Karničnik, kjer se lahko ob predhodni najavi okrepčamo in dobimo različne domače dobrote. Pot nadaljujemo od kmetije nekaj metrov nazaj in desno po travniku in nato v gozd. Pripeljala nas bo nazaj v  Šenbric in potem nadaljujemo do Svetega Martina v Velenju, po cesti, po kateri smo prišli. Lahko pa bi   z vrha šli tudi nazaj po isti poti do glavne ceste, kjer zavijemo levo in po kakih 20 minutah pridemo v Škalske Cirkovce, ki imajo posebno znamenitost, in sicer cerkvico sv. Ožbalta – v krožišču, kar je verjetno velika redkost v naših krajih. Cerkev pa je »prišla« v krožišče zaradi tega, ker so okrog nje speljali obvozno cesto in je sedaj cerkev središče te krožne ceste.

V cerkvi je glavni oltar iz konca 18. stoletja in stranski oltar Sv. Gregorija Velikega, ki sodi k tipu zlatih oltarjev iz sredine 17. stoletja. Cerkev je primer poznogotske podružnice z dragoceno baročno opremo.

Pot sem vam opisal in sem vas pripravljen po njej popeljati, Milan Brezovnik (tel.:040 357 893)