“Skavtstvo je odgovorna igra” (Bi-Pi) – Bratovščina Polejna iz Cerknice se je BiPiju poklonila z veselim zimovanjem v Želimljah
21. 2. je za skavte poseben dan – praznujemo rojstvo našega ustanovitelja, Baden Powell-a. Kot vsako leto, se je Bratovščina Polejn iz Cerknice odpravila na vikend zimovanje, ki je bil, kot se datumu primerno spodobi, obarvan kar se da skavtsko.
Naš DA Janez je pisarno na Rožniku zamenjal za pisarno v Želimljah, in kot se za skrbne skavte spodobi, smo se odločili, da gremo preverit, če bo to dober kraj zanj. Prijazno nam je v uporabo ponudbil Majcnov dom, kjer smo nekateri izmed nas obujali spomine na šole za animatorje.
Letošnje zimovanje je bilo za našo bratovščino še posebej zanimivo, saj smo ob koncu leta 2024 medse sprejeli dve novi “trski” – nekateri izmed nas so prvič postali starši, bratovščini sta se pridružila Miha in Kiara.
Polovica bratovščine se je v petek odpravila proti Želimljam, ker smo večer preživeli ob kuhanju večerje, igranju družabnih iger in obujanju skavtskih spominov. Vsako zimovanje namenimo dobrem delu, katerega smo se lotili v soboto v okrepljeni ekipi – za čez dan so se nam pridružile mlade družine ter dva bivša člana s hčerkama. Dan smo preživeli delovno in res je bilo lepo videti, koliko se da narediti, če skupaj stopijo pridne skavtske roke – delo, ki bi ga nekdo sam opravljal več dni, se je naredilo v par urah. Zraven obnovljenega kozolca, ki smo ga pomagali pospraviti, smo postavili še manjši rastlinjak, da bo lahko Janez nekaj svojega prostega časa namenil vrtičkanju in pridelovanju svoje zelenjave. Kot se za odrasle skavte spodobi, nismo preveč hiteli, ampak smo si vzeli čas za dobro kosilo, kavo in druženje. Popoldne smo zakurili ogenj in začeli pripravljati prav posebno poslastico za večerjo – pice, narejene v podpeki. Mlade družine so se poslovile, ostali pa smo skupaj z našim Janezom in duhovnikom Gregorjem Markelcem, ki je nekaj mesecev preživel tudi v Cerknici, večer preživeli ob ognju in prijetnem klepetu.
Nedelja je dan za hribe – in za mašo. Janez in Gregor sta nam omogočila, da smo imeli svojo mašo na Kureščku, kamor smo se seveda odpravili peš. Po dobri uri in pol hoje skozi gozdove (medvedov nismo srečali) smo prispeli na Kurešček, kjer smo si privoščili malico in si naredili nedeljsko bogoslužje čisto v našem stilu. Pohod nazaj v Želimlje je minil, kot bi trenil, po kosilu in pospravljanju smo se veseli in polni skavtskega duha vrnili nazaj domov.
Hvala Janezu in Gregorju za gostoljubje, pridemo še kdaj! Vsi smo se imeli res lepo – otrokom je svež zrak, skavtski duh in dim od ognja dobro del in so po poročanju staršev tisto noč preživeli še posebej zadovoljni, ostali pa smo si konkretno napolnili baterije.
Zapisala: Katarina Mulec, bratovščina Cerknica 1 – Polejna
Fotografije: Blaž Žnidaršič in Tjaša Dernikovič, bratovščina Cerknica 1 – Polejna
