0

4. dan romanja v Assisi (torek, 29. 10. 2024)

Popolno veselje bi lahko imenovali to naše romanje, zagotovo pa 4. dan našega romanja, ko smo obiskali baziliki Marije Angelske in sv. Frančiška. Lahko bi rekla, da je bil ta dan vrhunec našega romanja, ki je v celoti posvečen spoznavanju življenja in delovanja Sv. Frančiška in njegovih bratov ter sestra od katerih sigurno odstopa vsem znana Sv. Klara.

Torej najprej je sledil obisk bazilike Marije Angelske ali Sv. Porcijunkule, kar pomeni majhen košček zemlje. Pred nami, ki smo bili nastanjeni na sončnem pogorju poleg Assisija, se je skrivala v gosti megli, ki je pokrivala dolino pred nami. Tako kot vsako jutro smo začeli dan s sveto mašo zunaj polega našega prenočišča. V soncu. Kakšna milost in blagoslov, da smo lahko  počastili Njega v tem, kar nam je skavtom tako blizu in kar je tako zelo rad imel in čutil tudi Frančišek. Navsezadnje je Gospodu poklonil svojo molitev Sončna pesem, ki je hvalnica stvarstvu in ga slavimo tudi mi.

Bazilika nas je pričakala v megli v vsej svoji velikosti in lepoti. V času Frančiška pa je bila le majhna skromna cerkvica, ki si jo je Frančišek izprosil od benediktincev za svoje molitve, branje evangelijev in srečevanje s svojimi sobrati. Tu je sprejel Klaro, osnoval porcijunkulski odpustek in na koncu tudi umrl.

V soncu smo se odpeljali nazaj v Assisi na ogled bazilike sv. Frančiška, seveda pa smo morali poskrbeti še za živež za naslednji dan, kajti naši želodčki niso vajeni posta, kot ga je izvajal Frančišek, ko je častil in molil h Gospodu. Bazilika je taka kot je bil on sam, velik slavospev Gospodu, ki je vse, ki je bil in ki bo prišel. Tako je molil Frančišek. Pred baziliko smo se ustavili in zapeli nekaj skavtskih pesmi potem pa nas je Primož, že vešč romarski vodnik, popeljal po notranjosti bazilike, ki je grajena dvonadstropno in ima tlorisno obliko TAU. Resnično je lepa in se s svojimi naslikanimi podobami iz življenja Frančiška dotakne vsakega vernika. Poseben mir in hkrati veselje začutiš ob njegovi kripti, ki je skrita globoko pod baziliko. Tu smo lahko vse svoje skrbi, prošnje pa tudi zahvale pustili njemu in se priporočili za naša življenja in življenja naših skavtov in dragih domačih.

Večerilo se je že, ko smo se polni veselja in spoznanj, kaj vse je Frančišek storil in prestal, da bi slavil Boga in živel po evangeliju, vračali proti našemu domu. Večer smo zaključili z večernicami, ki so nas pripravile na mirno in spokojno noč z mislijo na čudovit dan in Frančiška, ki je še danes, kot je nekoč zapisal njegov brat, prihajajoči od prave luči, da obsije tiste, ki so bili v temi in smrtni senci in da naravna naše noge na pot miru. Tudi noge skavtov, ki smo poromali do njega.

Gospod, hvala ti za ta dan.

Napisala: Ana Stropnik, bratovščina Celje 2 – Danijelove sove

Foto: Ludvik Mekuč in Katja Nastran