0

Tudi letos smo jeseniške Grče organizirale, zdaj že tradicionalni pohod na Golico. Letos je potekal malo drugače, saj smo našo Golico gledali samo od daleč.

         V soboto, 6. 6. 2026, smo se zbrali pred jeseniško občino, najprej na kratki malici in kavici. Zelo veseli smo bili, ker nas je bilo letos kar nekaj več. Pridružili so se nam skavti iz Domžal, Ribnice in Celja, posebej veseli pa smo bili skavtov iz Škofje Loke, saj so s seboj pripeljali tudi otroke.

          Našo pot smo začeli na Križevcu, kjer smo se seznanili z zgodovino nesmiselnih vojn. Ta zgodovina sega še v čase Ilirskih provinc, saj je področje uradno zavedeno kot vojaško pokopališče. Pokopani so Napoleonovi vojaki, ki so med umikanjem tukaj zmrznili. Zgodovina se potem nadaljuje v čas I.svetovne vojne, pa čas med vojnama, pa II. svetovna vojna, ter povojni teror po njej. Marsikateri zavedni domačin je za vselej ostal v teh gozdovih. V molitvi smo se spomnili vseh, molili za mir, prosili za varstvo na naši poti, pa tudi za lepo vreme.

          Ja, in vreme je res bilo, tako in drugačno. Naše Karavanke so nas stalno opozarjale, da moramo biti tudi na izletih in pri zabavi pripravljeni, vedno pripravljeni. Še preden smo prišli do pastirske koče na Svečci, kjer nas je za okrepčilo čakala »zaska«, smo že vsi iz nahrbtnikov vlekli toplejše jakne, kape, pa tudi rokavice bi ne bile odveč.

          Pot smo nadaljevali po mejnem grebenu Kočne, kjer smo se spotikali čez ruševje in korenine. Hodili smo po meji z Avstrijo. Na naši desni strani se je pobočje strmo spuščalo proti Dravski dolini v Avstriji. Ker je bilo nekaterih strah višine, smo poskrbeli tudi za to. Razgleda v dolino praktično ni bilo. Pravzaprav ni bilo nikakršnega razgleda, saj je bila megla vse gostejša. Smo bili pa deležni tudi nekaj otroških radosti, saj smo se lahko kepali. Naredili smo krožno pot po naših Karavankah, se vmes celo dva krat znašli na istem mestu – ja megla!, ter se zadovoljni vrnili na Križevec. Tam smo prav z veseljem pospravili  dobrote, ki so bile še skrite v naših nahrbtnih in se zadovoljni podali v dolino.

          Bilo je veliko dobe volje, prijetnega druženja, tudi nekaj narcis smo videli, sonce v srcu in iskrice v očeh. Tisti, ki pa želite še vroče sonce na vrhovih in čudovite razglede, ki jih letos nismo opazili, ste pa prav  lepo vabljeni k nam naslednje leto.

          Nazadnje se želimo jeseniške Grče iskreno zahvaliti vsem in vsakomur posebej, skavtom iz Domžal, ki so že naši stalni gosti, skavtom iz Ribnice, ki so nas ponovno obiskali, pa Toni iz Celja, posebej pa smo bili veseli naših mladih skavtov iz Škofje Loke, ki so prišli z otroki. Navdušeno smo opazovali otroško razigranost in poslušali njihov smeh. Prav vsi, od najstarejšega do najmlajšega so brez problemov premagovali pot in pri tem še pomagali našim starejšim pohodnikom na spolzkih koreninah in strmih pobočjih.

          Naša zahvala in hvaležnost pa seveda velja tudi dobremu Bogu, ki nas je zbral in varoval na naši poti.

          Prisrčno dobrodošli tudi naslednje leto.

Napisali: bratovščina Jesenice 1

Fotografije: Tone Rozman, bratovščina Celje 2