0

petek, 23.8. – nedelja, 25.8. 2024

V petek 23. avgusta smo se odpravili v Lokovec. Tam nas je na svoji domačiji sprejel naš brat Evgen Boltar. Jambor je bil že postavljen. Ko smo bili vsi zbrani, smo si nadeli skavtske kroje in slovesno dvignili zastavi.

Potem pa smo se prepustili poti zaznavanja, ki jo je Evgen pripravil. Vsak je šel sam po poti in prisluhnil glasovom v naravi. Pot nas je popeljala na greben, iz katerega smo videli Čepovansko dolino in Lokve. Po končani poti so nas na travniku čakale misli, zapisane na kartončkih, ki so bili obteženi z velikimi kamni. Evgen nam je naročil naj vsak vzame svojo misel o njej premišljuje in naj vzame s sabo tudi kamen. Popeljal nas je v eno vrtačo, v kateri je bilo brezno. Vrgel je kamen vanjo. Bili smo presenečeni, kako dolgo časa je trajalo, da smo slišali padec kamna. Nato je še vsak od ostalih vrgel kamen v brezno.

Po drugi poti smo prišli nazaj do hiše, kjer smo pripravili večerjo, pojedli in se naučili, kako se pere posodo, če je treba varčevati z vodo.

Po večerji smo spoznavali veščino kurjenja ognja.

Sledil je vesel večer in klepet pod zvezdnatim nebom. Precej pozno smo šli spat. Evgen v svojo sobo, ostalih pet pa v krasen prostor nad garažo.

V soboto zjutraj smo začeli dan z budnico, kavo, jutranjo telovadbo, dvigom zastave in molitvijo.

Po zajtrku smo spoznavali teorijo skavtstva.

Nato pa praktično delali. Moška sta poskrbela, da se je cesta popravila, ženske pa smo postale skladateljice drv.

Pri pripravi kosila sem spoznavala, kako težko je kuhati v dvoje, ker ima vsak svoje navade.

Po popoldanskem počitku smo spoznavali še malo skavtske teorije.

Potem smo šli na obisk k starejši gospe Matildi. Do tja smo potrebovali kakšno uro. Sprejela nas je z navdušenjem skupaj z njeno hčerko in zetom smo zapeli nekaj ljudskih pesmi. Potem smo šli malo pomagat pobirat veje, ki jih je podrl vrtinec. Ko smo se hoteli odpraviti, nas je pričakal velik pekač pice. Tako smo sklenili, da ne bomo kuhali večerje, ampak bomo pojedli ostanke od kosila.

Ko smo prišli nazaj do Evgenove hiše nas je pričakal Bogdan Vidmar naš duhovni vodja. Po večerji se je pridružil še en član naše bratovščine in nato še Evgenova žena. Tako da nas je bilo na koncu devet.

Spoznali smo kandidata za zavetnika odraslih skavtov Marcela Calla. Bilo je pretemno za učenje vozlov, bilo pa je prijetno klepetati in se smejati dogodivščinam, ki so se zgodile nam skavtom. Po anglečku smo šli spat.

V nedeljo smo vstali in jutranji program je bil tak kot v soboto.

Po zajtrku smo načrtovali naslednje skavtsko leto in potrdili da se bomo imenovali Jazbeci.

Odpravili smo se k maši v cerkev, kjer smo sodelovali s petjem in branjem beril. Po maši pa smo se odpravili nazaj po drugi poti, ki pa je bila prekinjena s podrtim drevesom, tako da smo se morali plaziti čez veje. Kitara je preživela, ostali pa tudi.

Pri hiši smo pripravili kosilo. Bogdan je blagoslovil Evgenovo hišo. Po kosilu smo še malo poklepetali potem pa šli v dolino v realno življenje. Ta vikend nas je povezal med sabo in z Bogom.

Martina Fabčič