ZBOKSS
  • OBVESTILA
  • PRISPEVKI
  • KOLEDAR
  • DUHOVNOST
  • VODNIK
  • ODRASLI SKAVTI
    • TRŽNICA
    • VODSTVO ZBOKSS
    • OBLJUBA, ZAKONI, HIMNA
    • SKAVTSKA AKADEMIJA
    • BRATOVŠČINE
    • SVET ZDRUŽENJA
  • Search Icon

ZBOKSS

Združenje bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov Slovenije

Po Frančiškovi romarski poti od Firenc do Assisija – pot, ki bogati srce

Po Frančiškovi romarski poti od Firenc do Assisija – pot, ki bogati srce

18. novembra, 2026 zbokssadmin Comments 0 Comment
3

Osem romarjev, skoraj 200 prehojenih kilometrov, številna srečanja in nepozabna duhovna doživetja. Od 3. do 14. oktobra 2026 smo se odpravili na romanje po Frančiškovi romarski poti od Firenc do Assisija, v spomin na 800. obletnico smrti sv. Frančiška Asiškega.

Osem romarjev iz Slovenije se nas je v začetku oktobra odpravilo na posebno romarsko potovanje. Šest članov bratovščine Buški gamsi, članica bratovščine Polhi iz Ribnice in naša avstrijska romarska prijateljica smo se podali na Frančiškovo pot, da bi ob 800. obletnici smrti sv. Frančiška še bolj odkrivali njegovo življenje, duhovnost in sporočilo preprostosti, ponižnosti, miru ter ljubezni do vsega stvarstva.

Potovanje in peš romanje sta nam olajšala dva spremljujoča avtomobila, ki sta nam prevažala prtljago, voznika pa sta vsako jutro in večer imela dodatno pot s prestavljanjem vozil na naslednjo točko.

Od Firenc skozi toskansko pokrajino

Prvi dan smo potovali iz Bovca do Firenc. Po namestitvi v hostlu smo se odpravili na ogled mesta, ga prehodili in videli nekatere znamenitosti. Dan smo sklenili s sveto mašo v baziliki Santa Croce ob spominu na smrt sv. Frančiška. Prvič smo se oglasili tudi na Radiu Ognjišče, ki je spremljalo naše romanje.

Naslednje jutro smo začeli naše peš romanje. Prva etapa nas je vodila proti Pontassieve. Pot nas je vodila mimo oljčnih nasadov, vinogradov in zelenjavnih polj ter skozi manjše kraje Girone, Compiobbi in Sieci. V naslednjih dneh smo se postopoma oddaljevali od mestnega vrveža in vstopali v gozdnato pokrajino. Prečkali smo most Mediceo, nadaljevali skozi Diacceto in se povzpeli proti Consumi, kjer so nas ob poti posebej presenetile lesene skulpture, izdelane iz ostankov in debel požaganih dreves.

Na romarskih poteh po Italiji nas vedno znova nagovarjajo številna znamenja vere: kipci, freske, kapelice in podobe svetnikov. Pričajo o globoki zakoreninjenosti vere v življenje teh krajev ter predstavljajo dragoceno kulturno in umetnostno dediščino.

Pieve di Romena – kraj, ki nas je nagovoril

Na poti proti Stii nam je gostiteljica Elena priporočila obisk Pieve di Romena. Njen nasvet se je izkazal za eno najlepših doživetij našega romanja.

Pieve di Romena je starodavna romanska cerkev iz 12. stoletja v toskanski dolini Casentino. Ob njej deluje skupnost Fraternità di Romena, ki jo je leta 1991 ustanovil duhovnik don Luigi Verdi. Romena je kraj srečevanja, sprejemanja, molitve in notranjega miru. Ob cerkvi so urejeni prostori za tišino in premišljevanje, vrtovi ter umetniška dela, ki obiskovalca vabijo k ustavitvi in razmisleku.

Ta prostor nas je posebej nagovoril s svojo umirjenostjo, preprostostjo, molitvenimi kotički in umetnostjo. Za nekaj časa smo se ustavili in začutili, da nekateri kraji človeka nagovorijo tudi brez veliko besed.

Gozdovi, naravni darovi in italijanska gostoljubnost

Pot nas je vodila skozi gozdove proti Camaldoliju in območju narodnega parka Foreste Casentinesi. Narava je bila za ta letni čas presenetljivo zelena in bogata. Gozdovi so nas razveseljevali z gobami, kostanjem in šipkom, občasno pa smo lahko slišali tudi rukanje jelenov.

V koči Asqua, kjer so po sezoni že pospravljali,  nas je mladi skrbnik prijazno povabil na kavo in pivo, kar je bil zanj dobrodošel zaslužek, za nas pa postanek med hojo.

Na poti smo srečevali tudi druge romarje. V Consumi se nam je pridružila Daniela Gerl iz Münchna, ki je z nami prehodila nekaj etap. Večkrat smo se srečevali tudi s Tirolcema Helmutom in Nicole. Izmenjevali smo si izkušnje in doživetja s poti ter se srečevali v istih prenočiščih v Camaldoliju in Biforcu.

Na tem romanju smo redko kuhali sami, zato smo nemalokrat ob večerih uživali v odlični italijanski kulinariki. Nepozabna je bila okusna večerja v Stii, kraljevska večerja v Camaldoliju in kraljevsko kosilo v BadiaPrataglia. Presenetile so nas tudi razmeroma nizke cene prehrane, zaradi katerih smo lahko še bolj uživali v kulinaričnih dobrotah Toskane.

Ko narava spremeni načrte

Zaradi slabe vremenske napovedi smo morali eno od etap prilagoditi razmeram. V deževnem zgodnjem jutru smo se najprej odpeljali do kraja, kjer smo imeli zanesljiv telefonski signal, da smo lahko poslušalcem Radia Ognjišče predstavili svoja romarska doživetja. Namesto nadaljevanja hoje proti Biforcu smo nato obiskali Eremo di Camaldoli, BadiaPrataglia in Poppi.

V BadiaPrataglia smo se ustavili v cerkvi in po odličnem kosilu v bližnji cerkvi skupaj zmolili rožni venec Božjega usmiljenja. V Poppiju smo si ogledali staro mestno jedro in cerkev, ob kateri nas je presenetila zanimiva zgodba o predaji katoliške cerkve pravoslavni skupnosti v duhu sožitja.

Posebno doživetje je bilo ponovno srečanje z Biforcom. Vrnili smo se namreč v isto hišo, v kateri smo bivali že leta 2015, ko smo romali po poti Camino di Assisi, od Dovadole do Assisija. Obujanje spominov in skupna večerja v družbi Daniele, Nicole in Helmuta so večeru dali poseben čar.

La Verna – kraj, kjer se čas ustavi

Iz Biforca smo se povzpeli proti svetišču La Verna. Čeprav je bila pot zaradi nočnega dežja blatna, nas je spremljalo suho vreme. Tam nas je čakalo prav posebno presenečenje – obisk Giordana Picchija, ustanovitelja romarske poti Camino di Assisi, ki smo jo prehodili leta 2015. Z nami je preživel dobro uro, nato pa že hitel naprej k svojim obveznostim na romarski poti.

La Verna je kraj, ki nas vedno znova nagovori s svojo mističnostjo. Sredi mogočnih gozdov in skal stoji svetišče, kjer je sv. Frančišek leta 1224 prejel Kristusove rane – stigme. Tišina gozda, navzočnost frančiškanskih bratov in redovnih sester ter skupna molitev ustvarjajo vzdušje, ki ga je težko opisati z besedami.

Udeležili smo se procesije menihov, svete maše, adoracije in večernic. To je bil eden osrednjih duhovnih trenutkov našega romanja. Od Daniele smo se na La Verni poslovili, saj je tam zaključila skupno pot z nami.

Naslednji dan smo se z avtomobili odpravili proti Gubbiu. Na poti smo obiskali še Eremo di Cerbaiolo, starodavno puščavniško svetišče, ki je bilo leta 1216 podarjeno sv. Frančišku. Njegova odmaknjena lega, skromnost in povezanost z naravo so zelo blizu Frančiškovemu načinu življenja. Ustavili smo se še v Umbertideju in nato prispeli v Gubbio, kjer smo prenočili v samostanu Convento di San Francesco.

Gubbio – Valdichiascio – Valfabbrica – Assisi

V Gubbiu smo obiskali cerkev Chiesa della Vittorina, kraj, povezan z znamenito zgodbo o sv. Frančišku in volku. Po izročilu naj bi Frančišek prav tam pomiril volka in dosegel spravo med njim in prebivalci mesta. Zgodba je še danes močan simbol miru, zaupanja in sožitja.

Od Gubbia smo nadaljevali peš romanje proti Valdichiasciu, kjer smo ob poti naleteli na cerkvico in se ustavili pri sveti maši. Naslednja etapa proti Valfabbrici je bila ena daljših, saj smo prehodili preko 25 kilometrov. Samostan Pietro di Vigneto je bil žal zaprt. Po manjši plohi smo našli zavetje pri cerkvi v Coccoranu, kjer smo se v času molitve spočili in posušili.

Zadnja etapa nas je vodila iz Valfabbrice proti Assisiju. Po sončnem jutru in rahlem vetru smo se približevali cilju našega romanja. Na poti smo se ustavili pri postojanki društva lovcev divjih prašičev, kjer smo si, ob lepem razgledu in pogledu na baziliko, izposodili prostor z mizo in stoli ter si privoščili malico iz nahrbtnikov.

V Assisi smo prispeli z velikim veseljem in hvaležnostjo. Obiskali smo cerkev sv. Rufina, cerkev Santa Maria Maggiore, kjer je pokopan CarloAcutis, ter baziliko sv. Klare. Posebej so nas nagovorili grob sv. Klare, grob Carla Acutisa in relikvija njegovega srca.

Vrhunec prihoda je bila sveta maša v baziliki sv. Frančiška. Po vseh prehojenih kilometrih, srečanjih, molitvah in doživetjih je bil prihod v Assisi trenutek velikega veselja. Tudi od tam smo se oglasili na Radiu Ognjišče in poslušalcem predstavili zaključek našega romanja.

Naslednje jutro smo se udeležili hvalnic pri sestrah klarisah, obiskali Porciunkulo in baziliko sv. Marije Angelske. Nato smo se odpravili proti domu, bogatejši za novo romarsko izkušnjo.

Romanje, ki ni le nabiranje kilometrov

Romanje za nas nikoli ni zgolj nabiranje kilometrov in premagovanje razdalj. Je predvsem priložnost za osebno in skupinsko molitev, premišljevanje ter poglabljanje vere. Tudi tokrat smo vsak dan namenili posebno uro tišine. To je bil čas, ko je lahko vsak v miru prisluhnil sebi, svojim mislim in Bogu.

Na pot smo ponesli tudi romarski dnevnik, ki sva ga za vse udeležence pripravila Nataša in Žarko. V njem smo našli potrebne informacije in napotke za pot ter duhovne misli za vsak dan. Erna je poskrbela, da smo imeli vsak dan tudi misel za premišljevanje iz knjižice frančiškovih bratov z naslovom Vzemite in molite. Te misli so nas vabile k razmišljanju o Frančiškovem življenju, njegovi duhovnosti in sporočilu, ki ga je zapustil svetu.

V dvanajstih dneh smo skupaj prehodili nekaj manj kot 200 kilometrov in se z avtomobili prepeljali še nekaj manj kot 100 kilometrov. A številke ne povedo vsega. Domov smo se vrnili z novimi spomini, hvaležnostjo za gostoljubje ljudi, ki smo jih srečali, in predvsem z občutkom, da nas je pot notranje obogatila.

Hvaležni smo za naklonjeno vreme, zeleno in radodarno naravo, vsa srečanja, ljudi, ki so nas sprejeli, in svete kraje, ki so nas nagovorili vsak na svoj način.

Predvsem pa smo hvaležni za skupnost, ki smo jo na poti znova gradili – s korakom, molitvijo, tišino, pogovorom in medsebojno pomočjo.

Frančiškova pot se je končala v Assisiju, toda njeno sporočilo ostaja z nami tudi po vrnitvi domov.

Zapisala: Nataša Bartol, srčni gams

Deli objavo:

  • Email a link to a friend (Opens in new window) Email
  • Share on Facebook (Opens in new window) Facebook
  • Share on X (Opens in new window) X
  • Print (Opens in new window) Print

Related


Iz naše bratovščine
Assisi, Bovec 1, Buški gamsi, romanje

Post navigation

PREVIOUS
BRATOVŠČINA GORNJA RADGONA 1 – začetek skavtskega leta in bratoviščine

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Najnovejše

  • Po Frančiškovi romarski poti od Firenc do Assisija – pot, ki bogati srce 18. novembra, 2026
  • BRATOVŠČINA GORNJA RADGONA 1 – začetek skavtskega leta in bratoviščine 13. novembra, 2026
  • Kraljica miru pomirja vse naše viharje 11. novembra, 2026
  • KATEHEZA 2 5. novembra, 2026
  • VABILO NA 4. ROMANOV POHOD 29. oktobra, 2026

POIŠČI

Dogodki

  • ASSISI 2026
  • 4. ROMANOV POHOD

Povezave

  • E-pošta
  • Instagram
  • Facebook
  • Twitter

Kontakt

e-pošta info@zbokss.si Naslov Mekinčeva ulica 1 1000 Ljubljana (odprto po dogovoru) Uradni podatki društva ...  

Kategorija prispevkov

  • Duhovna misel
  • IONOS
  • Iskrice
  • Mednarodno
  • Novice
  • Obvestila
  • Od drugod
  • Odraslo skavtstvo
  • Prispevki
    • Dogodki ZBOKSS
    • Drugi prispevki
    • Duhovnost
    • Iz naše bratovščine
    • LMB
    • Služenje
    • Srečanje voditeljev
    • Svet združenja
    • Začetek skavtskega leta
  • Skavtska akademija
  • Uncategorized
  • Veščine
  • Zanimivosti
Privacy & Cookies: This site uses cookies. By continuing to use this website, you agree to their use.

To find out more, including how to control cookies, see here: Cookie Policy

Kontakt

e-pošta
info@zbokss.si

Naslov
Mekinčeva ulica 1
1000 Ljubljana
(odprto po dogovoru)

Uradni podatki društva …  

© 2026   All Rights Reserved.
Loading Comments...