2

IMAM OČI, A IŠČEM OČALA ZA DUŠO

Kot vsakič, ko se  Mravlje in Mravljinci odpravimo na pot, je tudi tokrat naš izhod spremljala tančica skrivnosti. Vse, kar smo vedeli na začetku, je bil zgoraj napisani naslov,  SP citat (1Sam 16,7 ) in da moramo s seboj prinesti očala. Da bi razvozlali namig, smo morali dobro poslušati in biti pozorni, kje se skriva.

Namig smo našli tudi  pri sveti maši v sosednji župniji, kjer nam je v uvodu župnik Damjan Ratajc pokazal srce in SP citat  z napison, ki se je vezal na naš izhod in tudi na Božjo besedo te nedelje.

»Človek namreč vidi, kaj je pred očmi, Gospod pa vidi v srce.«(1Sam 16,7)

Videli smo, da sta dekan Damjan in naša skavtska mama Jadranka govorila pred mašo in je “mama” položila  pehar s srci in pehar z vrečicami z glino pred oltar. Vedeli smo, da nam je spet nekaj pripravila za odkrivanje našega  izhoda.

Sveta maša je bila bogata in vesela, pri njej pa smo tudi mi z veseljem sodelovali. Posebej lepo je bilo videti mlade skavte – tudi iz Šentjurja 1 – ki so v krojih ministrirali. Takšno sodelovanje z mladimi je vedno lepo doživetje in zanj sem jim zelo hvaležna.

Tako  smo se duhovno okrepili, se podružili z župljani Šmarja pri Jelšah in nato nadaljevali pot. Dobili  smo tudi vrečice z glino (“blato “). V njej se je skrivalo ogledalce. (izdelek  je  vsak sam dokončal doma z mislijo, da se pogleda in si odgovori )

Ker pa smo mravlje takšne, da rade raziskujemo in se potepamo, smo tako z glino dobile  nov namig in sporočilo, da  potujemo 150 000 let v preteklost. Seveda je to pomenilo, da bomo morali tudi čez mejo.

Naš cilj je bilo najdišče v Krapini na Hrvaškem. Najprej smo si ogledali film o tem, kako je živel pračlovek. Na začetku nas je  na steni  v reliefu pozdravil pračlovek z ogledalom. (Tudi mi smo dobili ogledalce).

Nato smo si ogledali različne najdbe, ki so jih arheologi odkrili na tem območju, ter spoznali razvoj življenja od prvega poka naprej. Predstavljenih je bilo tudi nekaj pomembnih izumov skozi različna zgodovinska obdobja, omenjeni pa so bili tudi znani raziskovalci evolucije, med njimi Darwin. Vse je bilo prikazano zelo nazorno, zanimivo in poučno.

Ogled smo nadaljevali še na zunanjem delu najdišča, kjer smo videli kipe živali in pračloveka. Seveda ni manjkala niti skupinska fotografija pred velikim kipom pračloveka. Ker pa smo vse Mravlje želele biti na sliki, nam je na pomoč priskočila zelo prijazna policistka iz Krapine, ki nas je fotografirala.

Po tako zanimivem potepu in duhovni okrepitvi smo postali tudi precej lačni. Usedli smo se v naše jeklene konjičke in se vrnili v Šmarje pri Jelšah, kjer smo se v gostilni Krpan dodobra okrepčali. Kosilo – čeprav nekoliko pozno – je bilo odlično.

Ob dobri hrani smo se  pogovarjali o vseh doživetjih dneva, se nasmejali in podružili.  Odkrivali smo kako dobro je bil  načrtovan ta naš izhod, saj je vsaka stvar imela svoj pomen in se na koncu zlila v celoto.

Vedno smo presenečeni o idejah za naše izhode.  Dobili smo še veliko srce z SP citatom (ki so bili na olltarju pri sveti maši)  in  že je prišel čas za odhod domov. Mravlje  in Mravljinci se sicer zelo radi potepamo, a se vedno radi vrnemo v svoje mravljišče.

Na koncu pa še vprašanje, ki je zanimalo prav vse Mravlje: »Mama Jadranka, kdaj gremo spet?«

Hvaležni smo, da smo člani te naše velike skavtske  družine, ki  nam omogoča, da rastemo, se duhovno bogatimo, delamo dobro in odkrivamo lepote našega Stvarstva in obiskujemo kraje, ki jih kot posamezniki ne bi odkrili. Že 25 let smo  skupaj in naj bo  tako tudi v prihodnje.

Skavtski pozdrav – Srečno pot in Bodite pravljeni  – vedno pripravljeni !

Utrinke  o skavtskem izhodu  je zbrala – Mravlja Katarina.