2

Pritegnil naju je skavtski duh

V začetku junija je v moj elektronski naslov priletelo sporočilo, da ZBOKSS organizira Taborno šolo (TŠ) za odrasle skavte. S soprogo Cirilo nisva prav veliko odlašala in sva se prijavila, saj obema primanjkuje tistih skavtskih izkušenj in znanj, ki jih dobijo mlajši skavti tako rekoč spotoma.

K sreči se je datum taborne šole ujemal z najinim prostim vikendom, saj je bil letošnji avgust zaseden že s poletnim taborom naše bratovščine in taborom družin, kjer sva tudi pomagala.

Ker pa nesreča nikoli ne počiva, sem si zlomil prst ravno v začetku avgusta in sem tako na vseh taborih sodeloval »enoročno«.

Ampak tukaj se še ne konča »saga« moje zasedenosti v avgustu: ravno na isti dan in na isto uro, ko se je pričela TŠ, sem imel pregled na travmatološkem oddelku v Ljubljani, kjer so mi odstranili longeto s poškodovanega prsta. Glede na stavko zdravnikov sem pričakoval, da bom na travmi opravil v nekaj urah in bova tako s Cirilo v poznih večernih urah tavala po kočevskih gozdovih in se po možnosti srečevala z »občani« okoliških krajev … Še dobro, da ni bilo tako in sem na travmi opravil v zgolj eni uri. Tako sva zamudila začetek TŠ, kjer se je skoraj 50 udeležencev razporedilo po skupinah. Prvo presenečenje sva doživela takoj, ko sva prišla – vzeli so nama rutki in ju nadomestili z drugačnima, modrima. Najin »protest« ni pomagal in tako sva se brez svojih rutk pridružila vsak svojemu vodu.

Kmalu po tem smo imeli skupno večerjo, kvadrat, katehezo in prva navodila o obnašanju v kvadratu, o urejenosti kroja, dvig zastave in navodila, kako se na skavtskem taboru dviguje zastava. Sledil je večer ob tabornem ognju in simpatičnih igrah. Voditelji so nam ob tem tudi povedali, kako poteka kraja zastave, kar je na skavtskih taborih pogosta praksa. Večina se nas je odpravila spat, stražarji pa na nočno stražo.

Naslednje jutro smo se zbudili v lep sončen dan. Malo manj lepa pa je bila noč za stražarje. Namreč dve »kradljivki« sta se ponoči priplazili v tabor in »poklinčkali« dva šotora. Eno kradljivko so sicer ujeli, kar pa na pogajanjih za kazen ni bilo dovolj, zato je morala celotna ekipa stražarjev opraviti »težko nalogo« – valjanja po mokri jutranji rosi.

Sledil je zajtrk in navodilo, kako ravnati s kompasom. Opremljeni z novim znanjem in navodili smo skupine morale poiskati določene točke v gozdu okoli skavtskega doma. Skupine smo se odpravile vsaka s svoje začetne točke in s pomočjo navodil iskali skrite točke po gozdu. Večinoma smo našli skoraj vse točke, le ena skupina pa je našla vse.

Kmalu je bilo na vrsti kosilo, po kosilu pa velika igra. Zopet smo se, razdeljeni po skupinah, odpravili po točkah okoli doma in spoznavali zgodovino skavtstva, vozle, živalske stopinje, se igrali zanimive miselne igre, voditeljici Aleksandra in Nataša pa sta nam predstavili kako načrtovati skavtsko leto in tabor ter na kaj vse je ob tem potrebno biti pozoren. Na vsaki od navedenih točk smo prejeli »žetone«, s katerimi smo v »trgovini« lahko kupili določene potrebščine, ki smo jih potrebovali za izgradnjo čolnička in tudi otoka sredi »Blejskega jezera«. Trgovanje je bilo zelo doživeto. Videlo se je, da je Mare užival v svoji vlogi, ko nam je »zvijal prste« in ni hotel prodati tega, kar smo potrebovali. Videlo se je tudi, kako smo vsi »padli« v igro.

Cilj velike igre je namreč bil, da smo skupaj poustvarili Blejsko jezero z otokom in cerkvijo na otoku. Vsaka ekipa pa je morala narediti tudi svoj čolniček. Vodo za jezero pa smo prinesli vsi udeleženci, saj je vsak prijavljen s sabo moral prinesti 1,5 l plastenko vode.

Po uspešno postavljenem jezeru in kratki katehezi smo se odpravili v puščavo. Duhovni asistent je vsakega od nas blagoslovil in nam dal navodilo za pot v puščavo. Tako se je vsak od nas v puščavo odpravil z navodilom, jabolkom in koščkom mila. Ob večeru smo se vrnili v tabor vsak s svojimi razmišljanji. Sledila je večerja – twist in hrenovke pečeno na žerjavici. Prava skavtska večerja torej. Po večerji smo si še podelili nekaj svojih razmišljanj iz puščave in se odpravili spat.

Stražarji smo se spet odpravili na svoja mesta, tokrat v pričakovanju kraje zastave. Vendar pa to noč stražarji nismo imeli dela z »nepridipravi« ali »kradljivkami«. Smo pa v jutranjih urah opazili nenavadno prižiganje luči v sobah in smo sklepali, da se spet pripravlja kradljivski pohod. Ker je skavt vedno pripravljen, sva s sostražarjem Janijem naredila plan in kradljivki čakala blizu vhodnih vrat. Ker pa ima skavtski dom izhod tudi na zadnjih vratih, sva tam postavila »past«, ki bi se ob odpiranju vrat sprožila in zaropotala.

Kot rečeno, to noč stražarji nismo imeli dela in tako je past počakala na jutro, ko jo je nevede sprožila voditeljica 🙂

Zadnji dan je minil v pospravljanju šotorov, refleksiji, kosilu in sveti maši, kjer smo zopet prejeli svoje rutke. Opremljeni z novimi znanji in poznanstvi se je večina odpeljala proti domu. Midva s Cirilo pa sva se še odpravila na pohod na vrh Roga – če sva že tako blizu tega vrha. Na vrhu je postavljen lesen stolp, s katerega se odpira lep pogled po širnih gozdovih okoli Kočevskega Roga.

Tako sva uspešno opravila 1. razred v prvi TŠ in upava, da bo kmalu sledilo nadaljevanje, saj je bilo druženje s »sošolci« in voditelji zelo prijetno – pa tudi poučno. In kot piko na i naj dodam pohvalo Katji, Žigu in Igorju, ki so poskrbeli za naše lačne želodčke. Za zadnje kosilo so prekosili vsa pričakovanja, saj smo bili deležni odličnih hamburgerjev! Hvala vsem voditeljem (Katarini, Nataši, Meti, Simonu in Janezu) za izvedbo TŠ, ki jo priporočava vsem odraslim skavtom. Ni samo prijetno druženje s skavti tisto, kar naju je potegnilo. Pritegnil naju je tudi skavtski duh, neokrnjena narava, nova znanja in pa duhovnost, ki jo je skrbno pripravil duhovni asistent Janez Kobal.

Zapisala: Jure in Cirila Mikeln, bratovščina Domžale 1 – Veseli osli

Fotografije: Katarina in Špela Škufca, Ajda Štrumbelj, Katja Nastran, Jernej Jakše, Simona Vovk