VELENJE – POT DO BEZGOVICE
Bezgovica (domačini rečemo Bezgovc) je najvišji vrh občine Šmartno ob Paki (627m), del Martinove poti (PD Šmartno ob Paki) s kar dvema kontrolnima točkama (Bezgovica bor, in vrh Bezgovice). Je priljubljen cilj sprehajalcev iz okolice (Lokovica, Veliki vrh, Gavce….).
Skavti najdemo na poti in cilju veliko možnosti za učenje, opazovanje in druge skavtske aktivnosti. (narava-gozd z vsemi svojimi značilnostmi in bogastvom, geološke posebnosti, zgodovina in vera naših prednikov, krepitev telesnega in duhovnega zdravja…)
Opis poti iz Lokovice (občina Šoštanj):
Parkiramo pri Domu krajanov (Lokovica144). Po asfaltni cesti se vrnemo do križišča in prečkamo Šaleško magistralo ter nadaljujemo po cesti v smeri Veliki vrh. Cesta nas vodi najprej med hišami, nato pa se prične vzpenjati in kmalu jo obda gozd. Po dveh ostrih ovinkih (prvi desno, drugi levo) na levi strani ceste zmanjka dreves in pogled se ustavi na Vrtačnikovi domačiji. Do nje vodi cesta levo, mi pa nadaljujemo naravnost po cesti nad strmo globačo na desni strani. Tudi odcep desno, do katerega pridemo, pustimo in še vedno gremo naprej naravnost in navzgor do križišča. Cesta, ki gre levo, nas tokrat ne zanima, ampak gremo naravnost, rahlo navzdol desno in pridemo iz gozda . Odpre se nam razgled na vse strani… Pot nadaljujemo do hruške, kjer stopimo iz občine Šoštanj v občino Šmartno ob Paki in nadaljujemo naravnost po makadamski cesti mimo domačije Pusovnik in naprej do gozda. Prečkamo makadamsko cesto in stopimo v gozd, ko se po globoki poti vzpenjamo in pridemo do označene Martinove pešpoti. Sledimo ji levo navzgor. Kmalu se pot položi , drevje se nekoliko razredči in pridemo do vrha Bezgovice (desno, skrinjica z vpisno knjigo in štampiljko, prej na desni strani na skali hišica z nekaj dobrotami) . Nadaljujemo po mehki gozdni poti in se rahlo spuščamo do cilja. Če se med potjo nismo ustavljali, smo prišli na cilj v eni uri.
Naš ciljje manjša jasa z borom, kjer je med dvema debloma vraščen železni križ, Grmadetov križ. Tja sta ga pred mnogimi leti zasadila dva domačina v zahvalo, da sta se živa vrnila iz I. svetovne vojne. Pred borom je oltar, kjer je enkrat na leto sv. maša. Miza in klopi nas vabijo k počitku, skrinja z vpisno knjigo in štampiljko pa, da tam pustimo in od tam odnesemo sled. V letu 2020 so domačini postavili 14 lepih lesenih križev, ki nas popeljejo malo okrog po gozdu in nas spodbudijo, da molimo in razmišljamo Gospodov križev pot.
Vračamo se lahko po isti poti, kot smo prišli ali še bolje, po makadamski cesti, na katero stopimo levo od križa in nas vseskozi po gozdu pripelje nad Pusovnikovo domačijo, in tako zaključimo krog. Od tu pa se po isti cesti vrnemo do izhodišča.
Marija Hrastnik Koren, Drago Koren, (Marljiva sova in Svetlogledi čuk), Lokovica 143a
( tel.: 041 320 084 Marija in 051 374 479,Drago) marija.hrastnikoren@gmail.com).