13

Po treh krepostih, ki so nam podarjene (vera, upanje in ljubezen), bodo sledile še štiri kreposti: razumnost – modrost, pravičnost, srčnost in zmernost. Nekatere od njih pa v sebi združujejo še druge kreposti. Te kreposti se imenujejo pridobljene ali tudi moralne kreposti. Njihova skupna značilnost je, da si jih človek pridobi s svojim prizadevanjem. Njihova vloga pa je, da usmerjajo naše delovanje, ob njih se odločamo, kaj bomo naredili, kaj bomo pustili, …

Poglejmo si najprej krepost razumnosti. Imenujemo jo tudi modrost. Za kaj gre pri tej kreposti, nam bo bolj jasno, če pogledamo nasprotje: razumnost – neumnost. Druga nam je precej blizu, saj poznamo izjave: »Kako sem neumen.« »To pa je bila neumna poteza.« …

Definicija razumnosti je: Razumnost je krepost, ki nam pomaga v različnih okoliščinah in v posameznih primerih spoznati, kaj je v skladu z Božjo voljo – to pa je tisto, kar je resnično dobro – ter nas nagiba da se po tem spoznanju tudi ravnamo. Razumnost nastopa vedno, kadar imamo pred seboj nek cilj, ki naj bi ga dosegli. Takšen cilj je na primer srečanje bratovščine. Je razumno, da se ga udeležim ali ne? Morda se to vprašanje sliši čudno, verjetno pa slutimo, da si ob nekaterih razmerah moram dobesedno tako zastaviti vprašanje? Grabi me bolezen, otroci nimajo varstva, nekdo v bratovščini mi gre na živce, …

Opisani cilj je bližnji cilj in taki se vrstijo eden za drugim, vsak dan se jih kar precej zvrsti. Poleg teh ciljev je še končni cilj našega potovanja. To je naše združenje z Bogom ob prehodu v večnost. Res nam je Kristus s svojo smrtjo in vstajenjem že zagotovil srečno večnost. Brez našega sodelovanja pa nam lahko ostane nedosegljiva. Razumnost nam zato narekuje takšne odločitve, ki nas usmerjajo v ta končni cilj.

Razumnost v naprej vidi, kakšne sadove bomo obirali, ko bomo dosegli cilj. Bodo ti sadovi zame koristni, bodo dobri, bodo v meni spodbujali osebnostno in duhovno rast, me bodo zavarovali? Pomaga nam presojati, ali je ta cilj za nas resnično dober, je slab ali pa le navidezno dober. Posebej tretja varianta zahteva še posebno iskreno presojanje sadov (npr. plačilo storitve ali blaga brez računa, s tem brez DDV).

Razumnost ni isto kot učenost, znanje. Razumnost pomeni poznavanje življenja in njegovega notranjega ustroja. Če učen človek uporablja svoje znanje brez razumnosti, žanje sadove, ki so še bolj uničujoči.

Razumnost podaja roko drugim krepostim: vero bo obvarovala fantazije ali fanatizma in pokazala, da je dobra za človekovo življenje; upanje bo očistila iluzije; ljubezen bo obvarovala uničujoče dobričine, prav tako pa bo usmerjala kreposti pravičnosti, zmernosti in srčnosti.

Razumnost si pridobivamo korak za korakom. Pot do razumnosti so naše izkušnje, pa tudi izkušnje drugih ljudi. K večji razumnosti nas vodi premišljevanje in branje modrostne literature. Najbolj zagotovo pa modrosti ne bomo zgrešili, če jo bomo iskali v tesnem prijateljstvu z Bogom in s pogledom na naš končni cilj.

Moje izkušnje z razumnostjo oziroma neumnostjo?

Katero osebo posebej občudujem kot modreca?

Se spomnim primera, ko se je bilo težko odločiti, kaj je modro?

br. Primož, Miroljubni Grizli, GDA