1

Vsake toliko časa je potrebno, da si povemo: Kdo smo? Kaj smo? Trenutek, ko se zamenja vodstvo, je za to še kako primeren.

Kdo smo ZBOKSS, odrasli skavti Slovenije? Z imenovanjem hočemo povedati bistvene stvari.

Skavtinje in skavti. Začnimo od zadaj. Tukaj je povedano, kdo smo. Torej gre za ljudi, ki sprejemajo skavtske vrednote za nekaj tako dobrega, da se jih je vredno okleniti. Te vrednote so opisne v skavtski obljubi, skavtskih zakonih in skavtskih krepostih. Če preletimo vse, bomo našli naslednje vrednote: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost (skavtske kreposti). Skavtski zakoni nam naštejejo: zaupanje, zvestoba – Bogu in domovini, dobrosrčnost, bratstvo in sestrstvo, plemenitost, spoštovanje narave, urejenost, pogum, delavnost in varčnost, čistost. Skavtska obljuba pa nas nagovarja še k spoštovanju samega sebe, zaupanje v Boga, služenju, ustvarjanju dobrih medsebojnih odnosov in duhovnost. To je kar zajeten seznam. Skavtinje in skavti pravimo, da je ta seznam toliko vreden, da se pod njega splača podpisati in po njem oblikovati svoje ravnanje.

Z dvema besedama je opisano, kakšni smo? Najprej odrasli. Preprosto gre za osebe ki so zaključile svojo pot v redni skavtski vzgoji skozi stopnje bobrov, volkov, izvidnikov in pohodnikov. Ali pa smo se za skavtstvo navdušili šele takrat, ko zaradi števila let, tja nismo več spadali in smo kot odrasli začeli skavtsko pot. Gre za to, da mlade skavtska pot usposobi za odraslost, za nas odrasle pa velja, da skavtstvo zmore vzdrževati našo odraslost na določeni – skavtski – ravni.

Nato pa smo še katoliški. Ta opis nas pelje v naročje vere, kot nam jo predstavlja Sveto pismo, in v naročje Katoliške Cerkve. Skavti torej se prepuščamo odnosu do Boga. To pomeni, da črpamo iz odnosa Boga do nas – mene in odnos z njim soustvarjamo preko rednih poti: molitev in obhajanje zakramentov. Odrasla skavtinja in skavt sta torej poslušalca Božjih navdihov, molivca in prejemnika zakramentov, tako tistih, ki jih lahko prejmemo le enkrat (krst, birma) in tistih, ki jih lahko prejemamo večkrat (evharistija, spoved, v preizkušnji tudi bolniško maziljenje) in za pare tudi zakon. Hkrati smo soustvarjalci velike družine kristjanov – Cerkve. Zato od te družine (župnije, dekanije, škofije, Cerkve na Slovenskem, …) prejemamo usmeritve za življenje (Katekizem Katoliške Cerkve, papeževa pisma ali pisma Kongregacij), vabila na posamezne dogodke ( npr. molitev križevega pota, romanje, molitveni dan za duhovne poklice, …) in poudarke za nekatera obdobja. Letos je poseben poudarek na jubilejnem – svetem letu, ker pa smo blizu tudi sv. Frančišku, praznujemo 800 letnico njegove Sončni pesmi. V drugo smer pa odgovarjamo tudi na potrebe Cerkve s svojim služenjem, kjer smo potrebni ali pa sami odkrivamo potrebe.

Nazadnje nam prvi dve besedi še opišeta, kako to skavtstvo živimo, uresničujemo. V združenju bratovščin. Poti ne hodimo le vsak zase. Hodimo jo skupaj . Najprej na krajevni ravni, v bratovščinah. Nato sledi naslednja raven – združenje bratovščin. Pri nas ta raven zaobjema celotno državo Slovenijo. Preko nje pa imamo brate in sestre tudi po celem svetu. Osnovna raven so bratovščine. Tam se dogaja prvo bratstvo in sestrstvo, tam so pogoji za živeti osnovne skavtske veščine in metode. Prav to pa nam daje veliko bogastvo, to je domačnost med seboj. Naj bo tudi naslednji mandat za odrasle skavtinje in skavte milostni čas.

Napisal: br. Primož Kovač